Do sedaj smo verjetno vinsko trto obrezali in veliko vinogradnikov je povezovalo tudi šparone. Veliko vprašanj, pa se pojavlja glede gnojenja in prve zaščite vinske trte. Ob dejstvu, da je letošnje leto eno izmed zgodnejših, da smo v lanskem letu imeli dobre razmere za razvoj vinske trte, je kondicija nasadov v večini primerov dobra. Kvaliteta lesa je tudi temu primerna, torej v glavnini imamo lep zdravi les.
Osnova gnojenja še zlasti z mineralnimi gnojili je analiza tal in vizualna ocena nasada ob trgatvi, rezi, pletvi... Pomembnost analiz tal je , da vinogradnik dobi podatke o vsebnosti hranilnih snovi v tleh, tako dobimo podatek, katerih hranil primanjkuje, katera so v presežkih in katera so na željni stopnji založenosti v tleh (stopnja C).
Mineralna gnojila lahko popolnoma nadomestimo z organskimi gnojili. V letošnjem letu je tudi novost ta, da vinogradniki kateri so se lani vključili v KOPOP ukrepe so imeli obvezni ukrep gnojenja z organskimi - ekološkimi gnojili. Letos to ni več obvezno, saj je ta ukrep med izbirnimi (EKGN), vsekakor pa priporočamo v kolikor imamo dobro založenost vinogradov da ostanete v ukrepu, saj s temi gnojili zelo ugodno vplivamo na lastnosti tal.
Sprememba pri obdelavi tal je tudi pri KOPOP ukrepih –POKT. Po novem je obvezno, da redno vzdržujemo travno ledino, v kolikor se pojavijo kolotečine moramo le te pravilno sanirati. Naše priporočilo je sanacija kolotečin takoj po trgatvi, če tega nismo storili je to smiselno opraviti še sedaj. Seveda pa moramo poskrbeti za ozelenitev, oz. setev s primernimi travnimi mešanicami. Priporočamo vsako drugo vrsto. Vsekakor ne govorimo, da bi tla popolnoma obdelovali, saj ima zatravitev številne pozitivne učinke na razvoj vinske trte. Izrazite kolotečine s širokimi herbicidnimi pasovi vpliva na slabšanje talnega režima , slabši razvoj vinske trte in večjo občutljivost na bolezni.
Če tla trajno ne rahljamo, se nam razvije plitek koreninski sistem, kar pomeni da je trta občutljiva tako na sušo, kot na bolezni v letih z močnejšimi padavinami. Bistveno slabše, pa je tudi črpanje hranilnih snovi iz tal.
Postavlja se tudi vprašanje ali je trava konkurenca v rasti vinske trte. Tu lahko odgovorimo, da večkrat travo kosimo, več bo trava porabila vode v tleh in hranil. Trava, ko preide v fazo cvetenja je minimalni porabnik vode in hranil. Prav tako je pomembno, da trave enkrat odcvetijo in ohranjamo naravni potencial semena v tleh. Saj opažamo, da avtohtone trave počasi izginjajo, prihajajo pa agresivni tuji pleveli (ambrozija..). Zato v vinogradih priporočamo, da prvo mulčenje trave pa opravimo čim kasneje, še po fazi cvetenja vinske trte. Slednje še zlasti velja v bujnih nasadih in v letih in v mokrih letih. V nasadih kjer pa imamo umirjeno rast in potrebujemo zadostne količine dušika, pa priporočamo mulčenje 10 do 14 dni pred cvetenjem vinske trte, da zagotovimo naravno sproščanje dušika po cvetenju. Opazili smo tudi, da v teh nasadih imamo manjši napad gosenic.
Ugotavlja se tudi , da v primeru nepokošene trave so manjše primarne okužbe peronospore, saj vemo da spore peronospore najprej kalijo na tleh. Smiselno pa bi bilo opraviti mulčenje vsake druge vrste, na ta način ohranjamo cvetoče trave v nasadih. Manjše število mulčenj pomeni tudi zmanjševanje stroškov, seveda opozoriti pa velja, da to ne pomeni zanemarjanja vinograda, saj moramo skrbeti, da imamo kvalitetno travno rušo. Vsekakor, pa mulčenja ne priporočamo v vročih poletnih mesecih, saj trava v teh dneh ščiti tla pred prevelikim izsuševanjem in segrevanjem , ki negativno vpliva tudi na razvoj mikroorganizmov v tleh.
Omenili smo že, da v lanskem letu nismo imeli večjih težav z boleznimi, vendar kljub temu priporočamo preventivno zaščito z žveplom, saj to dobro deluje tako proti pršicam, oidiju in odvračalno gosenicam. Zaradi omenjenega priporočamo spomladansko škropljenje z žveplenimi pripravki (2 do 3 %), kateremu letos priporočamo še dodajanje pripravkov proti črni pegavosti (lahko so to tudi bakreni pripravki- še zlasti, če imamo večje rane po rezi). Opozoriti velja, da žveplo deluje le, če je dnevna temperatura v času aplikacije vsaj 15 °C, ter če želimo zatirati še pršice in črno pegavost, morajo očesa biti v fazi volne in do 2 do 3 cm, le takrat lahko pričakujemo učinkovitost. Prezgodnja škropljenja nimajo nobenega učinka. Glede napada gosenic, pa velja poudariti, da se le te pojavljajo vsako leto, le da so določena leta številčnejša, na kar pa ima številne vplive; zimske temperature (blage zime-več), če je zgodnje spomladansko odganjanje hitro, ter sledi ohladitev (zastoj vegetacije) lahko pričakujemo večje težave, sortna občutljivost (več na rumenih muškatih, ter sortah, ki hitro odganjajo), bližina gozda.
Naše priporočilo je vsekakor opazovanje in se odločimo za zaščito le v primeru prekomernega napada, zelo preventivno pa deluje že prej omenjeno škropljenje z žveplenimi pripravki.
Avtor: Andrej Rebernišek
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti