Nasveti o vinogradništvu in vinarstvu

Uvajanje novih tehnologij setve z dronom

Ekstremne vremenske razmere v obliki suhih obdobij in močnih padavin v pomladi in predvsem v poletnem času so postale skoraj običaje in reden pojav. Pridelava kmetijskih rastlin na njivskih površinah je v takšnih razmerah pod velikim vplivom ekstremnih vremenskih pojavov. Vročina, suha ali celo presuha tla na eni strani, na drugi strani daljša obdobja z obiljem padavin in namočenostjo tal, vse to kmete ovira v optimalni obdelavi tal, predsetveni pripravi tal in tudi ob izvedbi setve. Da bodo kmetje lahko v prihodnje sejali, sadili in obdelovali tla za pridelavo poljščin, krmnih rastlin na njivah in tudi zelenjadnic bodo vsekakor potrebne prilagoditve. Eden od načinov za prilagajanje tem dogodkom in stanjem na njivskih površinah, povezanih s podnebnimi spremembami, je vsekakor prilagoditev metod in načinov setve poljščin in krmnih rastlin. V ta namen se v svetu in Evropi iščejo in preskušajo mnogi za naše okolje in razmere inovativni in še premalo preizkušeni sistemi setve. Sejati semena krmnih rastlin po pridelavi glavnih posevkov kot naknadne posevke ali sejati rastline v glavni posevek žit in koruze kot podsevek so vsekakor novost za slovenski prostor. V ta namen kmetijska stroko tudi pri nas pridobiva praktične izkušnje v različnih pogojih pridelave po Sloveniji. V letu 2024 je prišlo do izvedbe takšnih preskusov o katerih več preberite v nadaljevanju.

Od projekta do prakse za v pridelavo

Preko evropskega partnerstva za inovacije (EIP), ki je koncept evropske politike za spodbujanje inovativnosti in učinkovitejšega povezovanja med raziskavami in inovativnostjo smo z namenom hitrejšega pridobivanja uporabnih rešitev za pridelovalno kmetijsko prakso v projektu povezali v nadaljevanju navedene partnerje. Tako smo pod vodstvom vodilnega partnerja prijavili in pridobili EIP projekt razpis za podukrep 16.2. Podpora za pilotne projekte ter razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij vzpodbuja Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in se Sloveniji izvaja v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki spodbuja in pomaga zainteresiranim pri inovativnih in za bodočo pridelavo uporabnih idejah vpeljevati le te v bodočo prakso. Organ upravljanja, pristojen za izvajanje pomoči iz EKSRP je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Pilotni projekt – Uvajanje novih tehnologij setve z dronom

Rezultat projekta EIP Uvajanje novih tehnologij setve z dronom bo omogočil vzpostavljanje nove in inovativne rešitve v praksi pridelave poljščin in krmnih rastlin pri slovenskih pridelovalcih ter bo vodil učinkovito komunikacijo med kmetovalci, raziskovalci, svetovalci in drugimi akterji. Projekt in projektni partnerji bomo kot eno od pomembnih nalog izvajali razširjanje praktičnih rezultatov v širši javnosti in seveda med samimi partnerji projekta. V pilotnem projektu poleg vodilnega partnerja Geodetskega zavoda Celje sodelujejo še KGZS Zavod Celje in KGZS Zavod Ptuj, Kmetija Čretnik Simon, ekološka kmetija Leskovar Janja, ekološka kmetija Zdolšek Rok, kmetija Irgolič Aleš, ekološka kmetija Galun Milan, ekološka kmetija Žunkovič Boštjan, ekološka kmetija Taciga Srečko, Šolski center Šentjur, Jeruzalem Ormož SAT d.o.o. in CEVEZ, Kristjan Bogataj s.p..
Osnovni opis projekta lahko najdete tudi na spletni strani vodilnega partnerja https://www.gz-ce.si/uvajanje_novih_tehnologij_setve_z_dronom.html 

Namen in cilji

Ekstremne vremenske razmere v času rastne dobe, ko se pojavijo sušna obdobja, kot tudi tla močno prenasičena z vodo zaradi močnih padavin so žal postale reden pojav tudi na območju Slovenije. Eden od načinov za prilagajanje tem dogodkom, povezanim s podnebnimi spremembami, je tudi sodoben pristop in prilagajanje načinov setve kmetijskih rastlin.Projekt Uvajanja novih tehnologij setve z dronom je osredotočen na uvedbo in oceno uporabe tehnologije setve z droni (iz zraka) v kmetijskem sektorju, kjer je poudarek na izboljšanju trajnosti, produktivnosti in prilagodljivosti kmetijske pridelave na podnebne spremembe. Glavni cilj projekta je uvesti in preizkusiti uporabo dronov za setev naknadnih posevkov in podsevkov. Pričakovanja projekta smo v času rastne dobe v letu 2024 preverjali na partnerskih kmetijah, z namenom da nam bo pilotni projekt prinesel konkretna priporočila za uvajanje te tehnologije setve iz zraka s pomočjo dronov za širši kmetijski sektor. Hkrati ugotavljamo, da ta tehnologija dejansko zagotavlja trajnostne kmetijske prakse in omogoča izboljšanje produktivnosti kmetijskim gospodarstvom.

Izvedene projektne aktivnosti

Na kmetijskih gospodarstvih na območju KGZ Ptuj, ki so vključene v projekt, smo v okviru praktičnega preizkusa na kmetijskih površinah uvedli in preizkusili tehnologijo setve z brezpilotnimi letalniki (droni). Izvedli smo setve različnih kultur (mnogocvetna ljulka, travno-deteljne mešanice, deteljno-travne mešanice), ki smo jih posejali kot podsevke v glavni posevek oziroma smo dosejali obstoječo travno rušo. Na tak način smo omogočili spremljanje uspešnosti setve te tehnologije, kot priprava za rešitev setve, ko setve ni mogoče izvesti s klasično sejalnico zaradi vremenskih vplivov (premočena tla) ali prestrmih terenov. Tako smo iskali rešitve, kako bi se lahko z minimalnim posegom ali brez posega v tla zagotovil zeleni pokrov v najkrajšem možnem času. Na dveh partnerskih kmetijah smo izvedli setev deteljno-travne mešanice v žita pred žetvijo (10.6.2024). Na tretji kmetiji pa smo izvedli setev mnogocvetne ljulke v koruzo, ko je le-ta pokrila medvrstni prostor. Setev smo izvedli 17.7.2024. Koruza je bila posejana po dvakratni košnji trave, torej v začetku junija in škropljena z listnim herbicidom po vzniku. Izvedli smo tudi dogodek za kmetije, ki niso člani partnerstva, kot tudi za kmetijske strokovnjake (svetovalci), ki prav tako niso člani partnerstva. S takim prenosom znanja in razširjanjem rezultatov smo intenzivno vplivali na ozaveščenost kmetov, kot tudi strokovne javnosti o možnosti setve z brezpilotnimi letalniki.

 

Rezultati

Takšna vrsta setve je v svetu že kar zastopana in v strmem vzponu ter razvoju. Rezultati so lahko različni, saj na to vpliva več faktorjev, kot so:

- mikroklimatske razmere,
- uporabljene tehnologije,
- vrste sejanih rastlin, ki smo jih sejali
- namočenost tal.

V projektu smo ugotovili, da se kaže potencial za to vrsto setve, vendar pa bo se le-ta morala še uveljaviti pri nas zaradi močnega prepričanja v klasično tehniko setve. Nekaj težav se kaže tudi pri nadaljnji uporabi te vrste posevkov za krmo živali. Tu vidimo predvsem potecial za ekološko pridelavo, ker lahko z raznimi podsevki vplivamo na manjšo zapleveljenost površin (zaradi hitre ozelenitve površin), z izbiro primernih dosevkov oziroma podsevkov pa lahko vplivamo tudi na vezavo dušika za glavne posevke ter k povečevanju organske mase v tleh.
Po izvedenih poskusih setve smo tekom rastne dobe ocenjevali natančnost setve, vznik posejanih rastlin, ter čas do primerne ozelenelosti površin. Ugotovili smo tudi, da napram klasični setvi prihranimo veliko časa. Setve smo izvedli, ko setve podsevkov oziroma dosevkov več ni bilo mogoče izvesti na klasičen način. V žita smo sejali v fazi cvetenja žit, v koruzo pa smo sejali, ko je le ta imela razvitih 7-10 listov. To pomeni večjo prilagodljivost na podnebne spremembe, saj smo lahko sejali pred predvidenimi padavinami, tudi če se setve ni dalo izvesti zaradi premočenosti tal oziroma prevelikega glavnega posevka. Na ta način nismo vplivali na tla, saj jih nismo dodatno zbijali, ob enem pa nismo dodatno obremenjevali okolja s porabo fosilnih goriv. Kasneje je pokritost tal vplivala na manjši pritisk plevelov, kar pomeni tudi, da ne ne rabimo uporabljati herbicida za uničevanje le teh. Najpomembnejši dosežek setve takšnih posevkov (podsevkov ali naknadnih posevkov) je hitro oblikovan zeleni pokrov, ki preprečuje bodisi vodno bodisi vetrno erozijo tal, kar posledično pomeni tudi boljšo pohodnost tal.
Na podlagi pridobljenih rezultatov bi si želeli nadaljevanje projekta ter razširitev na večje število kmetijskih gospodarstev in več različnih kultur, saj smo ugotovili, da ima tehnologija setve z brezpilotnimi letalniki velik potencial tudi v našem okolju. Tako bi jih lahko uporabili za setev dosevkov, podsevkov, morda tudi kot setev glavnih posevkov v razmerah, ki niso optimalne za uporabo klasične tehnologije setve.

 

CELOTNI ČLANEK

 

 

Matej Rokavec, mag. kmetijstva

KGZ Zavod Ptuj

 

Diana Bogovič, univ. dipl. geog.

Geodetski zavod Celje, d.o.o.