Za prašičerejske kmetije je lahko zanimivo uvajanje krmnega graha v prehrano pršičev zaradi ugodnih prehranskih učinkov. Krmni grah je preizkušena kultura uvajanja doma pridelanih beljakovinskih komponent. Grah je dobrodošel tudi pri izvajanja kolobarja na kmetijah, kjer je to rastlina, ki veže dušik iz zraka in zemljo bogati. V Sloveniji je bilo v zadnjih leti veliko narejenega na pridelavi krmnega graha, kar lahko s pridom izkoristimo. Zavedati se moramo, da v celoti sicer ne moremo pokriti beljakovinskih potreb s krmnim grahom. Njivski grah vsebuje v kg semena z 88 % sušino, okrog 22 % surovih beljakovin, 13.8 MJ ME, od aminokislin ima 15,8 g lizina, Po kvaliteti beljakovin je krmni grah nekoliko manj bogat od sojinih tropin, vendar se z njimi dobro dopolnjuje. Poudariti je potrebno, da ima krmni grah 79 % prebavljivost surovih beljakovin in tudi lizin ima 84 % prebavljivost.
Po vsebnosti metabolne energije je grah bliže žitom, ker vsebuje kg semena kar veliko škroba 418 g in sladkorjev 53 g, zato ga prašiči zelo radi jedo. Pri izračunavanju dnevnih obrokov moramo ustrezno dopolnite esencialne aminokisline. Pri mineralih izstopa višja vsebnost fosforja v primerjavi z žiti vendar je ta slabše izkoristljiv, ker je od 40-60 % fosforja v fitatni obliki.
Plemenskim živalim dodajamo od 10 – 15 % krmnega graha v mešanico. Pujskom od 5 do 10 % in pitanim prašičem od 10 -15% graha. Ni pa problematično dodajati tudi višji delež, ker nima negativnih stranskih učinkov. Dodajamo mineralno vitaminske mešanice z višjo vsebnostjo sintetičnih aminokislin in obogateno z encimom fitaza, za boljše izkoriščanje fosforja v prebavilih. Z grahom ne moremo popolnoma pokriti potreb po beljakovinah, lahko pa dobro dopolnimo beljakovinski del obroka za prašiče, posebej v času, ko so cene sojinih tropin na trgu visoke. Če je cena sojinih tropin več od 36 centov /kg je ekonomsko upravičeno pridelovanja graha za prehrano prašičev, če ga pridelamo do cene 50 centov/kg. Ob dobri tehnologiji pridelave lahko dosegamo pridelek med 4 do 5 t zrnja /ha, kar pa že pokriva stroške pridelave in ciljno ceno zrnja krmnega graha.
Ob žetvi vsebuje zrnje graha pod 20 % vlage, precej odvisno od vremena. Zaradi visokih vsebnosti lahko topnih ogljikovih hidratov je zrnje zelo podvrženo razvoju plesni, ki pa predstavljajo nevarnost v prehrani prašičev zaradi prisotnosti toksinov. Primerno za skladiščenje je zrnje z maksimalno 12 % prisotne vlage, zato ga ustrezno posušimo. Manj preizkušeni so tudi postopki vlažnega konzerviranja z uporabo organskih kislin.
S krmnim grahom si lahko izboljšamo njivski kolobar, nadomestimo dragi nakup beljakovinskih komponent in izboljšamo prehrano prašičev. Pri tem moramo paziti na pravilna razmerja med krmnimi komponentami. Zavedajoč se dejstva, da je grah po vsebnosti in prebavljivosti aminokislin pomanjkljiva v primerjavi s sojinimi tropinami, moramo posebej skrbno uravnati obroke po esencialnih aminokislinah (metionin/cistin in lizin).
Prednost pred pridelavo soje na prašičerejskih kmetijah ima grah tudi zato, ker ga ni potrebno pred uporabo toplotno obdelati. Pri soji je toplotna obdelava nujna zaradi izkoristka beljakovin. Polnozrnata soja v prehrani prašičev pa zaradi vsebnosti olja ni primerna za vse kategorije posebej v drugi polovici pitanja prašičev lahko povzroča zamastitev in predvsem slabšo kakovost maščobe zaradi nenasičenih maščobnih kislin. Krmni grah v primerjavi z sojinimi tropinami ne ustvarja bazičnih pufrov v prebavilih, zato ohranja nizek pH v želodcu prašičev. Posledično je manj težav v vzreji pujskov po odstavitvi, če vsaj del sojinih trpin nadomestimo s krmnim grahom. Pri pujskih in ostalih kategorijah prašičev bo manj drisk in s prebavo povezanih težav če bomo del soje nadomestili z zrnjem krmnega graha. Posebej pomembno je to v fazi prehoda ( odstavitev, naselitev tekačev v pitališče, plemenska svinja po prasitvi, plemenska svinja ob odstavitvi), ko so živali še pod dodatnim stresom in so prebavne motnje praviloma prisotne.
Avtor: Peter Pribožič
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti