Mikotoksini so za pridelek koruze v letošnjem letu lahko resna težava v prehrani živali, kot posledica vremenskih razmer v poljedelstvu. Zaradi posledic toče v poletnih mesecih se je na posevkih koruze razvijala bulava snet. Leto 2019 je povezano z visoko vlažnostjo in deževnimi obdobji v septembru, kar je ustvarilo pogoje sekundarnega razvoj glivičnih bolezni in plesni na koruznih storžih. Znaki plesni na koruzi so vidni že na polju. Razvite plesen na koruzni rastlini in storžu ustvarjajo pogoje za nastanek mikotoksinov. Mikotoksini so sekundarni presnovki plesni, ki kontaminirajo pridelek koruze.
Pri spravilu koruze za zrnje upoštevamo načelo ekonomičnosti sušenja, zato začnemo s spravilom, ko vsebnost vlage v zrnju pade pod 30 %. Za letos velja, da je v koruzni rastlini in storžu kljub osušenim listom vlaga v višjih koncentracijah. Deževne vremenske razmere v septembru so ključni dejavnik večjega razvoja plesni. Koruza je najbolj občutljiva za razvoj plesni v stadiju od cvetenja-svilanja in do spravila. Najbolj primerne razmere za razvoj plesni na koruzi so temperatura, višja od 23° C, in zračna vlaga čez 90 %, z drugimi besedami toplo in deževno vreme, kar se je delno ujemalo z vremenskimi razmerami v septembru.
V kemijskem laboratoriju na Ptuju preverjamo vsebnost mikotoksinov s hitrimi testi, česar se lahko poslužijo kmetije za preveritev morebitne vsebnosti mikotoksinov DON in ZEA. Prekoračene vsebnosti na primer v primeru DON-a, ki jih določa (Uredba Evropske komisije dovoljuje maksimalno vrednost 1,25 mg DON/kg koruze).
Delovanje mikotoksinov je povezano s poslabšanjem imunskega sistema kar predstavlja večje tveganje za infekcije, več možnosti za obolenja, slabši odziv organizma na zdravila in zdravljenje. Posebej občutljive so živali, ki so tudi sicer v stresni situaciji zaradi reprodukcijskega stadija, slabih pogojev reje, same oskrbe, kar se odraža na večji občutljivosti in posledično negativnih posledic mikotoksinov.
Posledice mikotoksinov v prehrani pri govedu
Govedo je razmeroma tolerantno na mikotoksine zaradi vampa, ki ščiti organizem pred pojavam kliničnih obolenj in aktiviranjem mikotoksinov. Zato je optimalno delovanje vampa pri govedu pomemben zaščitni mehanizem. Opozoriti pa velja, da so zelo občutljive živali z visoko proizvodnjo, kjer je v obroku velika količina krmil. V tem primeru se v vampu tvori več propionske kisline, niža se ph vampa, kar neugodno deluje na inaktivacijo mikotoksinov. Tudi hitra pasaža ima negativni učinek, saj se krma krajši čas zadržuje v vampu in je krajši čas na razpolago za inaktiviranje mikotoksinov. Krave, ki pojedo 12-15 kg suhe snovi na dan imajo nasproti tistim, ki pojedo 26 kg suhe snovi na dan več kot 2 X več časa za inaktivacijo mikotoksinov.
Vsebnosti mikotoksinov v krmi (µg/kg 88% suhe krme), ki še ne povzročajo problemov zdravja živali povzeto po DLG Sonderdruck Mitteilungen 8/2000.
Vrsta živali
DON do
ZEA do
Prašič
- pujski
- pitanci in plemenske svinje
1000 µg
1000µg
50 µg
250 µg
Perutnina
- nesnice in pitovni piščanci
5000 µg
Ni podatka
Govedo
- teleti
- krave molznice
- pitanci
2000 µg
500 µg
/
(opomba: v mikrogram)
S plesnim razvitimi na koruznem storžu na njivi sta najbolj povezana mikotoksina DON (Deoksinivalenol) in ZEA Zearelenon. Nekatere plesni pa proizvajajo več različnih toksinov, zato najdemo v kontaminirani krmi običajno več mikotoksinov. Prihaja do interakcij različnih mikotoksinov, kar še povečuje toksičnost. Mikotoksini povzročajo v organizmu živali biokemijske spremembe, negativno vplivajo na imunski sistem, zmanjšano sintezo proteinov, povzročajo zmanjšano absorbcijo hranilnih snovi v prebavnem traktu in omejujejo oskrbo z vitamini E, C in karotenoidi.
Mikotoksini v prehrani prašičev
V primerjavi s prežvekovalci in perutnino so prašiči na DON najbolj občutljiva živalska vrsta, kjer so prizadeti vsi telesni organi živali. Prvi znak suma na prisotnost mikotoksinov je neješčnost in prašiči krmo s prisotnostjo mikotoksinov odklanjajo. Pri svinjah prihaja do odmiranja zarodkov, pregonitev ob podaljšanem intervalu, abortusov, mumifikacije pujskov, zmanjšane produkcije mleka v laktaciji ter do infekcije genitalnih organov, kjer se maternica poveča in sluz zelo intenzivno rdeče obarva. Pujski se rodijo mrtvi, slabo vitalni, z nižjo telesno maso, imajo razkrečene noge, nekaj dni po rojstvu se pojavijo nekroze repa, sramnice, seskov in krvave razjede okrog parkljev. Ostale kategorije prašičev kažejo okuženost z DON-om s slabšo konverzijo in s tem s slabšimi prirasti, z bruhanjem, krvavo drisko, s poškodbami kosti pri tekačih, pride do poškodb jeter ter padca imunskega sistema organizma in motenj centralnega živčnega sistema.
Zearelenon se pojavlja skupaj z DON-om in ima značilen estrogeni učinek. Pri pujskih značilen pojav razkrečenosti in temno rdečih nabreklih sramnic, kjer se čez nekaj dni pojavijo nekroze sramnice. Pri plemenskih svinjah rojstvo mrtvih oziroma mumificiranih pujskov, nižja telesna masa ob rojstvu, izpad danke, večje izgube pujskov do desetega dne po rojstvu, pojav krast na mestu seskov. Pri mladicah pordečelost in nabreklost sramnic, izpad danke in nožnice, pojav agresivnosti in bruhanja, slabo bukanje, pojav navidezne brejosti, ki je značilna tudi za prvesnice. Motnje reprodukcije svinj: nizek delež bukajočih svinj, motnje estrusa in ovulacije, tvorba cist, navidezna brejost, povečana maternica, slabša konzumacija krme v brejosti, manjši delež prasitev, nabrekla sramnica in vime ter manjša velikost gnezda. Pri merjascih: slabša volja do skoka, produkcija manjše količine semena. Pri pitancih pojav bruhanja in agresivnosti, motnje v obnašanju.
Kaj storiti v primeru po potrditvi vsebnosti mikotoksinov v koruzi
Na trgu obstaja kar nekaj ponudnikov vezalcev mikotoksinov, ki jih dodajamo ob pripravi krmne mešanice, kjer je pomembno upoštevati navodila. Vrsta vezalca; biti mora takšen, da ne veže mineralov in vitaminov, imeti mora širok spekter vezave mikotoksinov, biti stabilen v različnih pH območjih, biti učinkovit v nizkih dozah. Nekateri delujejo na bazi gline-silikatov ter sladkorjev in encimov, ekstrakt celične stene kvasovk in tudi dodatka alg.
Sedaj je važno na kmetijah, da pravočasno pospravimo pridelke koruze ter preprečimo še nadaljnji razvoj plesni v skladiščih. Ob sumu na mikotoksine opravimo preventivne kontrole s hitrimi testi na prisotnost mikotoksinov v krmi. Pazimo na pravilni odvzem vzorcev koruze ali silaže, da bo vzorec reprezentativen. Če na podlagi analize potrdimo prisotnost mikotoksinov uporabimo preventivno dodatek vezalca mikotoksinov. Doziranje vezalca mikotoksinov opravimo na podlagi tehnoloških navodil proizvajalca in poskrbimo, da se vezalec dobro premeša v krmi. Za podrobnosti pa se posvetujmo s svojimi svetovalci.
KGZS Zavod Ptuj
Kmetijska svetovalna služba
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti