Nasveti o poljedelstvu

Ambrozija je trdovraten plevel, ki proizvaja velike količine semena po rastlini, seme je dobro gibljivo, zato se hitro širi in predstavlja veliko problemov zatiranja. Pelinolistna ambrozija je izredno invazivna rastlina, ki se pojavlja skoraj po celi Evropi ter predstavlja eno najpomembnejših plevelnih vrst tudi v Sloveniji. Ambrozija je ena najbolj alergenih rastlin.

 

Slika; Pelinolistna Ambrozija ( vir MKGP)

Pelinolistna Ambrozija zraste od 1 m do 1,5 m višine. Steblo je pokončno, razvejano in značilno obraslo z gostimi dlačicami. Listi so pelinasto razdeljeni in tudi listi so porasli z dlačicami. Cvetovi so na vrhu stebla in na koncu stranskih vejic grozdaste oblike socvetja.

Ambrozija cveti koncem julija do septembra ali celo do pojava prvih slan, odvisno od vremenskih razmer. Cvetovi ambrozije proizvedejo ogromno pelodnega semena, tudi do 6000 semen na rastlino, kar daje tej rastlini veliko preživitveno sposobnost. Seme ima dobre aerodinamične lastnost, da ga z vetrom raznaša lahko na izredno dolge razdalje, kar še povečuje hitrost širitve. Zato je tudi značilno, da se ambrozija hitro širi tudi do 20 km na leto. Seme ostane kaljivo tudi več desetletij.

Poudariti je potrebno, da je ambrozija plevel zaraščenih in nevzdrževanih površin. Pogosto jo srečujemo ob železniških progah, pasovih ob cesti, zaraščenih in opuščenih kmetijskih zemljiščih, zapuščenih stavbnih zemljiščih ter ob rekah in potokih. Pojavlja pa se posledično  na obdelanih kmetijskih površinah v posevkih koruze, žit, buč ter praznih neobdelanih strniščih po žetvi.

Posledice Ambrozije so alergije na cvetni prah. Znaki alergije so: kihanje, ščemenje v nosu in očeh, vodeni izcedek iz nosu, oteženo dihanje.

Preprečevanje širjenja ambrozije je edini način zmanjševanje vpliva na alergije. Na manjših površinah je potrebno uničiti rastline pred cvetenjem. Na zapuščenih površinah s košnjo in na obdelovalnih površinah s pravilnimi postopki tako kolobrja, izvajanja uničevanja plevela s herbicidi in dosledno skrb za pravočasno obdelavo površin.

V zvezi s problematiko širjenja ambrozije z nekmetijskih zemljišč na kmetijska je bil 4.5 2010 objavljen Zakon o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 36/2010), s katerim je bila ambrozija opredeljena kot škodljiva rastlina, za katero je potrebno uvesti fitosanitarne ukrepe (6. člen). Na podlagi zakona je bila 3.8. 2010 sprejeta Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/2010). Ta v 4. členu določa, da mora imetnik zemljišča na katerem raste škodljiva rastlina, z namenom preprečevanja širjenja in za zatiranje škodljive rastline izvesti naslednje ukrepe:

-odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več;

-opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra.

 

Zakon torej nalaga odgovornost za zatiranje tega škodljivega plevela imetnikom zemljišč. Večji pojav širitve ambrozije je potrebno sporočiti pristojnim fitosanitarnim službam.  Najbolje pa je to storiti pravočasno še pred pričetkom cvetenja  in semenitve saj s tem preprečimo širitev te zelo invazivne rastline.

Na kmetijskih obdelovalnih površinah je pomembno izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov. Posebej je potrebno izpostaviti pravilno obdelavo njivskih površin po žetvi žit. Nepravilno je, da strnišča ostajajo neobdelana. Pri obdelavi strnišč poskrbimo tudi za rob njivske površine, kjer se Ambrozija pogosto zaseje. Robove njivskih površin je potrebno vzdrževati s košnjo in uničevanjem trdovratnih plevelov pred cvetenjem le teh.

V Sloveniji imamo sedaj tudi ukrep letne ozelenitve z neprezimnimi rastlinami, ki jih sejemo v strnišča hitro po žetvi. Rastlina se razmnožuje izključno s semeni zato je smiselno  posamezne rastline, ko jih opazimo v bližini parcele uničevati preden semenijo.

Spomladanska ambrozija, ki je vzklila zgodaj spomladi začne cveteti v začetku avgusta.  Praktično je od konca julija naprej edina rastlina, ki spušča pelod in povzroča alergijske reakcije predvsem na očeh in dihalih. Ljudje, ki so alergični na cvetni prah morajo biti zaščiteni tudi pri puljenju z rokavicami, ker dlačice povzročajo  alergijske reakcije tudi na koži.

Mehansko uničevanje vključuje:

Puljenje , mulčenje, okopavanje, brananje, košnjo, rezanje in zaoravanje. Pri tem moramo biti pozorni na posebne lastnosti rastline. V primeru, da smo jo izpulili in ostane na koreninah še nekaj zemlje se bo rastlina ponovno prijela rasla in semenila. V primeru da smo jo odrezali ali zmulčili više od  pet centimetrov se bo rastlina obrasla pognala nove poganjke in ponovno semenila. Ko semena dozorijo se košnja ali mulčenje odsvetuje, da s stroji  ne  raznašamo semena na druga območja. V žitnih strniščih, kjer ni ostalih trajnih plevelov je smiselno ambrozijo pred pričetkom cvetenja nizko pokositi ali zmulčiti.

Kemično zatiranje:

V večini poljedelskih kultur ambrozijo relativno enostavno zatiramo s herbicidi, le da moramo vedeti, da jo preparat učinkovito uničuje. Problematične so samo sončnice. Ambrozija je zelo pogost plevel  v posevkih buč, ki so bile tretirane s  kombinacijo herbicidov Stomp – Dual in Centium 36cs, Successor,. Ta sredstva na Ambrozijo ne delujejo dovolj učinkovito. Na strniščih ali robovih parcel lahko plevel zatiramo tudi z zmanjšano količino enega od totalnih herbicidov na bazi Glifosata kot so: Boom efect, Rundup, Tauchdawn in drugi. Po večini je dovolj že polovična doza, ki je potrebna za trajne plevele.

Poseben problem  je zatiranje ambrozije na mestih, kjer je prepovedana uporaba kemičnih sredstev kot so robovi cest, posamezna slabo vzdrževana javna komunalna  območja, stavbna zemljišča. Pri kmetijskih zemljiščih so potencialna žarišča lahko   najožja vodovarstvena območja, kjer se bo rastlina v prihodnje izredno razmnožila in bo dolga leta vzrok pojava alergij pri bližnjih prebivalcih. Na teh območjih je potrebno vršiti kontrolo prisotnosti ambrozije in pravočasno mehansko uničevati rastline.

Ambrozija  je na našem območju razširjen plevel, zato je potrebna večja pozornost in pravočasno uničevanje. Kmetijstvo lahko reši samo del problema širitve. Uničevanja se mora zavedati praktično vsak lastnik zemljišč, na katerih se ta trdovraten plevel pojavlja in šele takrat lahko pričakujemo zmanjševanje negativnih posledic Pelinolistne ambrozije.

V Sloveniji je torej po zakonodaji za lastnike zemljišč  predpisano obvezno zatiranje te škodljive rastline. Potrebno je odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več ter opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Ker se pri nas navzoča pelinolistna ambrozija po košnji hitro obrašča, je potrebno košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje z tvorbo novih semen.

KGZS Zavod Ptuj

Kmetijska svetovalna služba

Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.