Nasveti o poljedelstvu

Preden se odločimo za setev strniščnega dosevka si moramo odgovoriti na naslednja vprašanja:

• Ali potrebujemo dodatno krmo za živino?
• Ali imamo njivo zapleveljeno s trajnimi pleveli.
• Naj dosevek prezimi ali je boljša poletna ozelenitev, ki čez zimo pomrzne?
• Katere poljščine imamo v kolobarju, da z dosevkom ne prenašamo bolezni? 

Prednosti dosevkov:

• Možnosti pridelave dodatne krme za živino.
• Možnost dodatnega zaslužka, dodatki za ozelenitve pri KOPOP programih.
• Izboljšanje rodovitnosti tal s povečevanjem vsebnosti humusa.
• Izboljšanje strukture tal.
• Razpleveljenje njive.
• Preprečevanje erozije- izpiranja hranil v nižje sloje. 
• Nekatere rastline imajo antinematodni učinek.
• Z nekaterimi rastlinami – metljnicami vnašamo dodatni dušik v tla.
• Paša za čebele in lepši izgled krajine.

Slabosti dosevkov:

• Dodatni stroški za obdelavo tal strošek setve semena in energije.
• V primeru setve rastlin ki so v sorodu z rastlinami v glavnem posevku se lahko prenašajo bolezni in škodljivci.
• Strniščni dosevki so potencialni plevel v glavnih posevkih naslednje leto.

Najbolj primerne rastline za dosevke:

Vrsta	Količina semena /ha	Hitra rast poleti	Prezimna
Mnogocvetna ljulka	30-45	srednje	da
Inkarnatka	25-30	počasna	da
Krmna ogrščica	8-12	srednja	da
Bela gorjušica	15-20	zelo hitra	ne
Oljna redkev	20-25	zelo hitra	ne
Facelija	8-10	hitra	ne
Mungo	8-9	zelo hitra	ne
Ajda	50-100	zelo hitra	ne

                   
Priporočilo:

• Setev čimprej po spravilu glavnega posevka.
• Obdelava čim bolj plitva lahko tudi minimalna ali direktna setev. 
• Setev plitvo 2-3 cm in takojšnje valjanje. 
• Ne varčujmo s semenom na praznih mestih se nam bodo pojavili pleveli ki bodo do jesena semenili.

Vsekakor imajo strniščni dosevki bistveno več prednosti kot slabosti, zato večina umnih kmetov izkoristi skoraj pol vegetacijske rastne dobe za izboljšanje rodovitnosti tal ali za dodaten pridelek ki lahko odločilno vpliva na uspešnost kmetovanja.

 

Avtor: Ivan Brodnjak