Vključevanje ajde v njivski kolobar predstavlja številne prednosti, preprečuje razrast plevelov in zmanjšuje populacijo talnih škodljivcev. Ajda je hitro rastoča poljščina, ki lahko predstavlja drugi pridelek na isti površini, na primer po ječmenu ali zgodnjem krompirju.
Posevek ajde je zelo koristna pozna paša za čebele. Prisotnost čebel zaradi opraševanja tudi zviša pridelek ajde. Optimalna temperatura za rast je od 13-26 °C. Na temperaturi nad 30 °C se rast upočasni, prav tako pod temperaturo 12 °C. Najboljše uspeva na plodnih in dobro strukturnih tleh. Zgodnejša setev je za ajdo bolj primerna, ker je pri poznih setvah pridelek vprašljiv, predvsem zaradi nižjih temperatur v septembru in začetku oktobra.
Pri gnojenju z dušikom je potrebno biti pazljiv, ker ta podaljša čas rasti in posledično pride do poznega cvetenja in pregnojena ajda rada poleže. Ajdi zelo dobro koristi fosfor. Optimalno razmerje NPK hranil v tleh je 1:0,8-1,2:0,8. Z organskimi gnojili praviloma ne gnojimo. Ajdi gnojimo z mineralnimi gnojili in to 40 -70 kg/ha N, 40 -90 kg/ha P2O5 in 40 -60 kg/ha K2O. Gnojimo pred setvijo, v kolikor nimamo dovolj založenih tal. Večina njiv za pridelavo ajde ima dovolj založenosti s hranili in praktično dodatno ne gnojimo. Zaradi skromnih potreb po gnojenju je primerna za pridelovalce, ki se želijo izogniti pretirani uporabi mineralnih gnojil.
Pred setvijo ajde je lahko v kolobarju katerakoli poljščina, ki smo jo zmerno gnojili. Dovolj gost posevek ajde bo njivo pustil čisto tudi po žetvi. Setev je potrebno opraviti čimprej po spravilu ječmena oziroma zgodnjega krompirja.
Sejemo lahko gosto na medvrstno razdaljo 15 cm. Pri gosti setvi sejemo 60-90kg semena/ha, pri širši medvrstni razdalji pa 40-60 kg/ha. Seme sejemo na globino 2-6 cm, odvisno od talnih in klimatskih razmer v času setve. V sušnih razmerah se priporoča valjanje posevka takoj po setvi, da vzpostavimo boljše pogoje kaljenja. V primeru , da se takoj po setvi naredi skorja jo prečno prebranamo.
V sortni listi imamo sorte Darja, Bamby, Čebelica in Črna gorenjska. V izboru je tudi Siva. V KOPOP je lahko ajda vključena tudi kot ukrep POZ_NEP, POZ_POD ter GEN_SOR. V ukrepu Pridelave tradicionalnih sort (ukrep GEN_SOR) se lahko prideluje sorti: Darja in Čebelica.
Če dognojujemo, moramo opraviti pred cvetenjem. Ajda slabo prenaša sušna obdobja, zato koristi namakanje, kar poveča pridelek. Od škodljivcev še največ škode naredijo ptiči in divjad: ptiči pobirajo posejano seme in kljuvajo voščeno zrela zrna, divjad, pa objeda socvetja. Na njivah, kjer so prisotni širokolistni pleveli je pridelovanje vprašljivo. Lažje je tam kjer so prisotni ozkolistni pleveli, ki jih lahko tretiramo s herbicidi za ozkolistne plevele. V večini pri nas ni potrebno kemično zatiranje plevelov, saj ajda zaradi goste setve deluje čistilno na tla, praktično zasenči tla.
Avtor: Peter Pribožič
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti