Za prvo dognojevanje ozimnih žit so lahko primerni že zadnji dnevi februarja oziroma prvi dnevi meseca marca, še posebej, če polj več ne prekriva snežna odeja, če tla niso globoko zamrznjena in se je rast žitnih rastlin že pričela. Sicer je dobro, da to opravilo takrat, ko se tla ogrejejo in ko se tri dni zapored povprečne dnevno nočne temperature dvignejo nad 5°C, takrat korenine postanejo aktivne in se prične vegetacija.
Slabo razvite, bledo zelene in redke posevke ozimnega žita v prvem dognojevanju pognojimo prej in z višjimi količinami dušika. Zelo goste in bujne posevke na rodovitnih tleh pa nekoliko kasneje in z nižjimi odmerki dušika. Za dognojevanje uporabljamo mineralna gnojila, ki imajo večino dušika v nitratni obliki kot je KAN (27%) ali NPK 15: 15:15.
Prvo spomladansko dognojevanje najprej opravimo na posevkih, ki so redki, slabo razviti in poškodovani zaradi nizkih temperatur. V takšnih posevkih, ki so slabo preživeli zimske razmere in že ob pogledu dajejo slab videz, zaostajajo v rasti, so razredčeni, slabo olistani, svetlo zelenkasto obarvani, moramo ukrepati takoj, ko se začne vegetacija. Ustrezna količina dušika je za kakovostno rast po zimskem premoru odločilna v fazi razraščanja ozimne pšenice in tako oblikovanja večjega števila stebel na katerih bodo potencialni klasi z zlatim zrnjem. Sicer pa se lahko za prvo dognojevanje držimo priporočila o potrebah ozimin po dušiku v tem obdobju. Rastline potrebujejo za ozimno pšenico od 40 do 80 kg čistega dušika kar pomeni od 150 do 300 kg KAN/ha in 30 do 70 kg čistega dušika za ozimni ječmen kar pomeni 120 do 260 kg KAN /ha.
Za potrebe prvega dognojevanja lahko uporabimo tudi tekoča organska gnojila kot je gnojevka in gnojnica (15-20 m3/ha). Ob uporabi tekočih organskih gnojil velja poudariti uporabo razredčenih gnojil vsaj v razmerju 1:1 (voda : organsko gnojilo), da ne bi prišlo do zaskorjevanja in prekrivanja posevkov ozimnih žit s predebelo plastjo organskega gnojila. Uporaba razredčene gnojnice je zelo dobrodošel način oskrbe ozimin z dušikom, saj dušik dodajamo tudi preko listov in ga zato rastline hitro sprejmejo in uporabijo za nadaljnjo rast. Upoštevati pa moramo, da je dušik v organskih gnojilih v amonični obliki in da postane dostopen preko korenin šele ko se temperature dvignejo na več kot 10 stopinj.
Uporaba dušika bo tudi ob začetku letošnje vegetacije odločilno vplivala na količino in kvaliteto razraščanja in oblikovanje številčnejših stranskih poganjkov in s tem povečanega števila potencialnih klasov. Pravočasno in dobro opravljeno prvo dognojevanje ozimnih žit z dušikom je ključ do uspešne pridelave ozimnih žit. Zavedati se moramo, da s prvim gnojenjem vplivamo na razraščanje in dolžino internodijev pri prvih kolencih, kar vpliva tudi na nevarnost poleganja.
Avtor: Ivan Brodnjak
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti