Nasveti o poljedelstvu

 UŽITNA OSTRICA (Cyperus esculentus) –NEVAREN NJIVSKI PLEVEL:

 

Na naših poljih se vse pogosteje srečujemo z novejšim trdovratnim plevelom imenovanim UŽITNA OSTRICA; njeni gomoljčki so  užitni, od tod tudi ime. To je plevel, ki spada v rod Cyperusov (ločki, šaši). V Sloveniji obstaja nekaj domorodnih vrst, v svetovnem merilu pa obstajajo številne trdovratne plevelne vrste iz tega rodu, ki lahko povzročajo velike izgube pridelkov. Primer takšnih plevelov sta vrsti C. esculentus in C. rotundus.

Pri nas se večinoma pojavlja vrsta Cyperus esculentus. To rastlino kot plevel spoznamo po svetlo zelenih ozkih listih in trirobem steblu. Rastlina zraste do 60 cm visoko, oblikuje manjše rumene cvetove.  Rastlina ostrice tvori v zemlji podzemna stebla (rizome), na koncu rizomov  se oblikujejo 5-15 mm veliki gomoljčki, ki pripomorejo k ohranitvi rastline čez zimo. Gomoljčki v naših rastnih razmerah uspešno prezimijo in po izkušnjah se populacije rastlin  s konzervirajočo obdelavo tal še povečujejo  Z gomoljčki se rastlina lahko širi tudi na druga zemljišča, saj jih iz njive na njivo prenašamo mehansko z raznimi orodji.  Na m² se lahko razvije več kot 1000 gomoljčkov. Spomladi iz teh gomoljčkov poženejo podzemna stebla, oblikujejo se bazalni gomolji in nove rastline. V območju enega gomoljčka se oblikuje cela preproga mladih rastlin. Ta plevel se lahko pojavlja v vseh posevkih-poljščinah, vrtninah, pa tudi v strniščnih posevkih in  trajnih nasadih. Lahko povzroči tudi do 80% izgube pridelka.  Ko imamo 3-5 rastlin/m² so že vidne prve izgube pridelka. Opozoriti je tudi potrebno, da je ta rastlina precej nevšečna pri pridelavi zelenjave, saj ima tako močno rast, da prodre tudi skozi črno folijo, v primeru, če imamo tak način  pridelave. Obenem pa se tudi zgodi, da imajo živice teh rastlin to sposobnost, da prevrtajo tudi korene, gomolje in druge podzemne dele gojenih rastlin. To pa dodatno zmanjša kvaliteto pridelka, prav tako so lahko težave pri spravilu. Po opazovanjih je ugotovljeno, da se ostrice množično razvijajo na vodovarstvenih območjih, kjer so možnosti za kemično zatiranje še bolj omejene. Tudi pri ekološki pridelavi se pričakuje večje težave, saj so večje možnosti širjenja prav z mehanskim načinom obdelave tal.

ZATIRANJE UŽITNE OSTRICE: število učinkovitih herbicidov za zatiranje le te je v Sloveniji zelo malo. V preizkušanju so različni herbicidi v raznih kulturah, kjer se ugotavlja njihova učinkovitost. Nekaj več rešitev je že pri pridelavi koruze –Adengo, Arigo, Aliseo, Equip, Capreno,  manj pri pridelavi krompirja, oljnih buč, soje in drugih poljščin. Še več težav je pri pridelavi vrtnin. Tu se priporoča, da se v obdobju med menjavo rastlinskih vrst ostrico zatira s pripravki na osnovi glifosata (dokler je še dovoljen!) z dodatki raznih močil. Ta je učinkovit v fazi mladih rastlin. V trajnih nasadih so za zatiranje učinkovite kombinacije aktivnih snovi glifosat in flazasulforon. V drugih državah imajo kar nekaj aktivnih snovi, ki so učinkovite. Pri nas lahko pričakujemo, dokler ne bomo imel učinkovitih sredstev za zatiranje užitne ostrice, da se bo ta hitro širila, v kolikor ne bomo pozorni na njo in se ne bomo dovolj trudili, da preprečimo  njeno širitev.

 

 

 

 

 

 

                                                         Pripravila Branka Majcen

                                                               KSS Ormož