Ne glede na prihajajočo jesen, je prav, da opozorimo na pomen kakovosti vode za namakanje. Vsakoletne suše vplivajo na kmetijsko pridelavo, zato je nujno razmišljati o uvedbi namakalnih sistemov. Suša ni nenaden pojav, ampak pride postopoma in vsaj v začetni fazi neopazno, po navadi pa se je v resnici zavemo šele takrat, ko je že prepozno. Zato sta potrebna načrtovanje in izgradnja namakalnih sistemov prej, preden nastopijo škodljive ali celo uničujoče posledice pomanjkanja vode.
Voda za namakanje ima različne lastnosti, ki vplivajo na rastlino, tla in okolje. Ločimo fizikalne, kemične in biološke lastnosti vode za namakanje kmetijskih zemljišč.
Fizikalne lastnosti so temperatura vode, barva, vonj, kalnost in vsebnost trdnih snovi. Temperatura vode je najpomembnejša lastnost vode za namakanje. Prenizke temperature neugodno vplivajo na rast in razvoj rastlin, še posebno tistih, ki imajo rade toploto. V našem okolju je to večina vrtnin in tudi koruza. Prehladna voda zaustavi rast in razvoj kmetijskih rastlin. Posledica je zmanjšanje pridelka. Hladna voda namreč hladi zemljišče, zmanjša mikrobiološko aktivnost tal, zmanjšuje dostopnost in sprejem potrebnih hranil. Optimalna temperatura vode za namakanje je od 24 do 28 °C. Minimalna temperatura vode za namakanje, ki jo najobčutljivejše rastline še prenašajo brez poškodb, je od 15 do 20 °C, maksimalna pa od 33 do 35 °C.
Kemične lastnosti vode določajo: vsebnost različnih kationov (kalcij, magnezij, natrij, kalij), vsebnost anionov (klor, sulfat, nitrati, fluoridi, karbonati, bikarbonati), pH vrednost, trdota, električna prevodnost, organske snovi, raztopljeni plini. Za namakanje ne smemo uporabljati onesnažene vode z industrijskimi odpadki (olja, maziva, barve, ipd.), ker taka voda ne škodi samo rastlini in kmetijskim zemljiščem, ampak lahko škodi preko pridelkov tudi ljudem. Biološke lastnosti vode za namakanje določajo število različnih vrst bakterij, praživali in virusov, prisotnost alg in drugih organizmov v vodi.
Namakanje je najvišja oblika kmetijske pridelave. Voda je za kmetijsko pridelavo kot zdravje za človeka. Njenega pomena se zavemo po navadi šele takrat, ko je že pozno ali celo prepozno. Če je vode dovolj, je vse pomembno (setev, gnojenje, varstvo rastlin, agrotehnični ukrepi), ko zmanjka vode, vse postane nepomembno, edino pomembno je, da je voda čimprej na razpolago našim rastlinam.
Avtor: Marko Černe
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti