Namakanje kmetijskih zemljišč je tesno povezano s podnebjem, talnimi razmerami in vrsto kulture, ki jo pridelujemo. Zato je nujno poznavanje lastnosti tal, na katerih se bo izvajalo namakanje. Tla so pomemben naravni vir, zato moramo biti previdni pri gospodarjenju z njimi.
Za strokovno namakanje potrebujemo podatke o:
V tleh se razvija koreninski sistem rastlin, preko katerega korenine črpajo vodo in hranila. Tla so sestavljena iz trdne, tekoče in plinaste faze. Govorimo o tleh kot trifaznem sistemu. Trdna faza zajema okrog 50 vol. % tal, ostalo polovico sestavljata plinasta in tekoča faza. Obe se nahajata v porah in sta nujni za rast in razvoj rastlin. Razmerje med tekočo in plinasto fazo se stalno spreminja, to je t.i. dinamično ravnovesje. Trdna faza oz. delci prsti se s pomočjo organske snovi v tleh med seboj lepijo in ustvarjajo strukturne agregate, ki so temelj strukture tal. Struktura tal je osnova rodovitnosti kmetijskih zemljišč. Rodovitnost kmetijskih zemljišč pomeni sposobnost tal, da oskrbujejo rastline z zrakom, vodo in potrebnimi hranili.
Organska snov odločilno vpliva na lastnosti tal. Glavni vir organske snovi so rastlinski ostanki, ki se tekom časa mineralizirajo in so na voljo kot hrana rastlinam. Pretežni del organske snovi sestavlja humus, nekaj pa je tudi nehuminskih spojin. Organska snov ima raznoliko vlogo v tleh: je rezervoar za ogljik, dušik in druga hranila, vsebuje rastne regulatorje, omogoča mikrobno življenje v tleh, povečuje kationsko izmenjavo, izboljšuje strukturo tal in agregacijo talnih delcev, poveča poroznost, vpliva na zračnost, zmanjšuje erozijo in poveča sposobnost tal za zadrževanje vode.
Zlepljeni delci prsti ali strukturni agregati tvorijo zaradi svojih bolj ali manj pravilnih oblik in načina sestavljanja zemeljske pore, v katerih se nahajata tekoča in plinasta faza. Tekoča faza se nahaja v obliki vode in v njej raztopljenih hranilnih in drugih snovi, plinasta pa v obliki vodne pare, zraka in drugih plinastih snovi in zmesi. Primerno strukturirana tla imajo lahko tudi do 70 vol. % por, pravimo, da so tla rahla, ne zbita in da so ugodna za obdelavo. V primeru, da so tla zbita, je struktura uničena, v tleh ni zraka, prevladujejo redukcijski procesi in posledica so kisla tla. V tleh se odvijajo anaerobni procesi, to so procesi brez prisotnosti kisika.
Tekstura tal določa gibanje vode skozi tla (permeabilnost), kapaciteto za zadrževanje vode, zračnost (aeracijo) tal, sposobnost za obdelovanje tal in rodovitnost. Peščena tla imajo visoko infiltracijsko sposobnost, nizko vodno kapaciteto, skromno sposobnost zadrževanja hranil, dobro zračnost in so ugodna za obdelovanje. Nasprotno imajo glinasta tla visoko vodno kapaciteto in nizko zračno kapaciteto, dobro zadržujejo hranila in so težja za obdelovanje. Glinasto teksturo sestavljajo najmanjši delci, kjer je premer manjši od 0,002 mm, število delcev (9 × 1010) in aktivna površina (2 m2 na 1g tal) pa osupljivo visoka.
Za rodovitnost tal je seveda pomembna tudi voda. Voda predstavlja temeljni vir življenja za organizme, rastlinam omogoča rast in razvoj. V primerih suše, ko primanjkuje vode v tleh, je potrebno vodo z namakanjem umetno dodajati, da dosežemo optimalen pridelek na naših njivah. Ob padavinah voda napolni vse pore v tleh, to je t.i. maksimalna higroskopičnost ali polna vodna kapaciteta. Voda iz velikih por odteče po nekaj dnevih, odvisno od tipa tal, iz lahkih tal po 1 dnevu, iz težkih tal v 3 dneh. To je t.i. gravitacijska voda, ki za rastline ni pomembna, napaja pa podtalnico. Takrat pride namesto vode v makropore zrak. Ko odteče gravitacijska voda, pridemo do vode, ki je pomembna za rast in razvoj rastlin. Ta voda je (odvisno od oddaljenosti od talnega delca) z večjo silo ali tenzijo vezana na talne delce in se imenuje »rastlinam dostopna voda«, točka, ko nastopi pa poljska kapaciteta. Zato ne namakamo preko točke poljske kapacitete. Po priporočilih dobre prakse namakamo v količini vode od 70 % do 80 % poljske kapacitete tal.
Rastlinam dostopna voda je z različno silo (tenzijo) vezana na talne delce in s tem različno dostopna rastlinam. Rastline črpajo iz tal vodo z raztopljenimi hranilnimi snovmi na osnovi razlik v tlaku celičnega soka, ta tlak pomeni sesalno moč koreninskega sistema. Največjo sesalno moč korenin doseže rastlina tik pred venenjem, povprečno se giblje od 10 do 30 barov pri kulturnih rastlinah, pri kaktusih celo do 100 barov. Razpoložljiva voda se tako v tleh nahaja med poljsko kapaciteto in točko venenja. Vodna kapaciteta tal je odvisna od strukture, teksture, organske snovi v tleh in kemijskih lastnosti.
Za namakanje kmetijskih zemljišč je pomembna tudi stopnja infiltracije vode v tleh ali vpojnost tal. Pomembno je, da pri dnevnih obrokih namakanja ne presežemo stopnje infiltracije, saj s tem uničujemo strukturo tal, vplivamo na izpiranje hranil in po nepotrebnem trošimo preveč vode za namakanje in povzročamo negativne vplive na okolje. Voda pronica hitreje v peščena, lahka kot glinasta, težka tla in tudi hitreje v suha kot mokra tla.
Za namakanje je pomemben sloj tal, kjer se nahaja koreninski sistem rastlin in sloj atmosfere tik nad rastlinami. Vodna bilanca v tleh je odvisna od padavin, kapilarnega dviga, količine vode v obliki pare, površinskega odtoka in evapotranspiracije, ki je proces, med katerim voda prehaja v obliki vodnih hlapov v atmosfero in vključuje izhlapevanje in transpiracijo. Izhlapevanje je prehod vode iz tekočega agregatnega stanja v plinasto in poteka s površja zemlje (vode ali kopnega) in rastlin, transpiracija pa je fiziološki proces, pri katerem rastlina s koreninskim sistemom črpa vodo iz tal in jo po uporabi v metaboličnem procesu skozi listne reže izpusti v atmosfero. Ker izhlapevanje in transpiracijo med seboj težko razlikujemo, se skupen proces imenuje evapotranspiracija. Na evapotranspiracijo vplivajo temperatura zraka, sončno sevanje, vlaga v zraku, hitrost vetra, rastlina (anatomija listov, višina, odboj) in okoljski dejavniki (rodovitnost tal, raba tal, poraščenost, način obdelovanja in vsebnost talne vode v tleh).
Namakalni sistemi morajo biti skrbno načrtovani in izvedeni, pri namakanju pa moramo upoštevati meritve zgoraj navedenih hidroloških in meteoroloških parametrov, lastnosti tal in rastline ter spremljati vremenske razmere.
Avtor: Marko Černe
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti