Nasveti o namakanju

V veliki večini Slovenije je zima minila z malo padavinami, prav tako pa je tudi na začetku pomladi. December je bil praktično brez omembe vrednih padavin. V severovzhodni Sloveniji jih je padlo od 6 do 10 mm, podobno vreme se je nadaljevalo tudi v januarju in februarju. Večina padavin je padla med 12. in 13. januarjem, v SV delu od 10 do 30 mm, kar je znatno manj od dolgoletnega povprečja. V letošnji zimi je tako padlo povprečno od 40 do 80 % manj padavin, kot je dolgoletno povprečje. Tudi snežna odeja je bila skromna v vseh delih Slovenije, celo na Kredarici ne pomnijo, kdaj je bila najvišje izmerjena debelina snežne odeje le 170 cm kot v letošnji zimi. Poleg mraza in pomanjkanja padavin pa je letošnjo zimo zaznamovalo še povečano sončno obsevanje, saj je bilo izmerjeno število sončnih dni za tretjino večje, kot je bilo v dolgoletnem opazovanem obdobju. 

Kljub zimskemu mirovanju rastlin pa mraz, malo padavin in večje število sončnih dni pomembno vpliva na talne hidrološke parametre. Z nižjimi temperaturami ozračja se poveča izhlapevanje tal in transpiracija vlage iz že posejanih rastlin, govorimo o povečani evapotranspiraciji na kmetijskih zemljiščih. Prav tako tudi sončno obsevanje vpliva na povečano izhlapevanje z naših njiv. Ob komaj omembe vrednih zimskih padavinah lahko rečemo, da je vodna bilanca na začetku rastne sezone izrazito negativna, saj kaže na resno pomanjkanje vlage v tleh.

V takih razmerah je nujen tehnološki ukrep namakanje kmetijskih rastlin. Sodobno in donosno kmetijstvo si glede na podnebne trende (višje povprečne temperature, manj padavin, ipd.) težko predstavljamo brez namakanja, kar velja še posebej za zelenjadarstvo, pa tudi sadjarstvo in na lažjih tleh tudi za poljedelstvo.

Namakanje je v osnovi agrotehnični ukrep v rastlinski proizvodnji, s katerim rastlinam dodajamo potrebne količine vode, kadar je v tleh primanjkuje, da zagotovimo njihovo optimalno rast in razvoj. Za uspešno delovanje namakalnega sistema je treba zagotoviti zadostne količine kakovostno primerne vode za namakanje, kar je na našem področju vsekakor možno. SV Slovenija je naravnost idealna za vzpostavitev namakalnih sistemov. Površine zemljišč so dokaj ravne in ležijo ob reki Dravi in njenih kanalih ter pritokih, ki je glede na svoj dežno – snežni režim naša najbolj vodnata reka in omogoča dovolj vode za namakanje kmetijskih zemljišč v spomladanskih in poletnih mesecih, ko so vedno bolj pogoste suše in posledično redni izpadi pridelkov. 
Glede na potrebe in možnosti ter spremenjene klimatske razmere je obseg kmetijskih površin, ki jih namakamo, občutno premajhen, predvsem zato, ker si gojenja zelenjave pa tudi nekaterih poljščin brez namakanja praktično ne moremo več predstavljati.  

Avtor: Marko Černe