Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namerava letos objaviti še 28 javnih razpisov (JR) v skupni vrednosti 183,3 milijona evrov. Programsko obdobje 2014-2020 se zaradi zamika reforme skupne kmetijske politike podaljšuje za dve leti, tako da bodo izplačila v okviru trenutne finančne perspektive možna do 31. 12. 2025.
V maju 2021 je tako predvidena tudi objava javnega razpisa M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki bo namenjen prilagoditvi KMG na podnebne spremembe in bo predvidoma obsegal naložbe tudi v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, ureditev vodnega vira, ureditev zasebnih namakalnih sistemov (ZNS), ki imajo enega uporabnika, ter nakup in postavitev namakalne opreme.
Za prijavo na razpis je nujno predhodno pridobiti vso dokumentacijo, ki je potrebna pri posamezni naložbi glede na investicijsko uredbo.
Ker so zakonodajni postopki pogosto zapleteni, je dobro, da potencialni investitorji čimprej pristopijo k pridobivanju potrebnih dokumentov za prijavo
na razpis.
Za povečanje pridelave kakovostne domače hrane je vlada RS sprejela t.i. protikoronske ukrepe (Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19, Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE), ki poenostavljajo postopke pri postavitvi rastlinjakov ter pospešujejo uvedbo namakalnih sistemov.
Protikoronski ukrepi v kmetijstvu veljajo do konca leta 2021.
Za uvedbo namakalnega sistema potrebujemo vodno pravico in pravnomočno odločbo o uvedbi namakalnega sistema. Vloga za pridobitev vodne pravice se poda na Direkcijo RS za vode, postopek pa je predvsem odvisen od izbire vodnega vira za namakanje.
Po pridobitvi vodne pravice moramo pridobiti še odločbo o uvedbi namakanja, ki jo na podlagi naše vloge izda MKGP. Ob tem je potrebno priložiti še predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov, če se namakalni sistem nahaja na območjih varovanj po posebnih predpisih.
Slika: V letošnjem letu je pot do namakanja hitrejša (Vir: M. Černe)
Vse potrebne vloge za uvedbo namakanja (vloge za predhodni postopek presoje posegov v okolje ter predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov ter tudi vloge za vodno dovoljenje in vodno soglasje) se obravnavajo prednostno.
Postavitev rastlinjakov ali stavb za rastlinsko pridelavo je po veljavni gradbeni zakonodaji zelo omejujoče (enostavni objekti do površine 50 m2, nezahtevni objekti do površine do 150 m2 in manj zahtevni objekti nad površino 150 m2), zapleteno in tudi drago. Poleg gradbenega dovoljenja je bilo namreč treba pridobiti še številna soglasja in dovoljenja po posebnih predpisih, plačati komunalni prispevek in še kaj bi se našlo.
Postavitev rastlinjakov, večjih od 150 m2, je zaradi visokih stroškov pridobitve projektne dokumentacijo in morebitnega plačila komunalnega prispevka ter zaradi zapletenih postopkov pridobivanja potrebnih soglasij, mnenj in dovoljenj, pogosto odvračal kmete od odločitve za postavitev rastlinjakov, ki pa bi bili pa obenem nujni za povečanje pridelave domače hrane, predvsem zelenjave.
Z zgoraj omenjenim zakonom so se zahteve glede graditve objektov zelo poenostavile.
S ciljem povečanja kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji se vsi rastlinjaki, ki so objekt, če so kot celota (t.i. prefabrikati) dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve, ki urejajo splošno varnost proizvodov, štejejo med enostavne objekte, ne glede na določbe Uredbe o razvrščanju objektov (UL RS 37/18 in 80/20 - ZIUOOPE).
Do konca letošnjega leta spadajo vsi rastlinjaki prefabrikati do površine 1 ha
med enostavne objekte.
Na zemljiščih z boniteto pod 35 je dopustno postaviti rastlinjake do 1 ha ne glede na omejitve prostorskih aktov občine. Pri bonitetah nad 35 pa mora biti dopustnost postavitve opredeljena v prostorskih aktih lokalne skupnosti.
Ti rastlinjaki pa se lahko uporabljajo le v kmetijske namene oziroma morajo omogočiti pridelavo hrane.
Če pa na zemljišču že stoji rastlinjak, pa je dopustno za povečanje kmetijske pridelave v RS postaviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo hrane, celo do površine 3 ha.
Z navedenimi protikoronskimi ukrepi je postavitev rastlinjakov precej poenostavljena in tudi predvsem cenejša, prav tako pa je dana možnost za hitrejšo uvedbo namakalnih sistemov.
Vsi investitorji, ki nameravate kandidirati na predvidenih razpisih za sofinanciranje naložb v rastlinjake in namakalne sisteme, se morate pred prijavo dobro in pravočasno pripraviti s pridobitvijo ponudb (predračunov) in druge zgoraj omenjene dokumentacije.
Pripravil:
Marko Černe, univ.dipl.inž.agr.
Svetovalec specialist za namakanje
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti