Za prenos celotnega članka kliknite TUKAJ.
Kmetijstvo je zelo odvisno od vremenskih razmer.
Kakšno je bilo letošnje vreme in kako je vplivalo na kmetijsko pridelavo?
Leto 2020 so zaznamovali mila zima brez padavin s pojavom kmetijske suše, povprečno topla in suha pomlad, mokro poletje, ki je povzročalo precej težav pri spravilu krme in žetvi žit ter mokra jesen, ki je vplivala na kasnejšo setev ozimnih žit in povzročala težave pri spravilu koruze. Vodna bilanca je konec leta izrazito pozitivna. Temperature so v decembru povprečne, v začetku decembra nas je presenetil prvi sneg.
Zimski meseci so minili praktično brez snežnih padavin.
Januar je bil nadpovprečno topel, radodaren s soncem in z manj kot tretjino padavin dolgoletnega povprečja, na območju Ptuja je padlo le 16 mm (35 % od povprečja). Leska (20 do 30 dni) in mali zvonček (10 do 20 dni) sta zacvetela neobičajno zgodaj. Na nivoju celotne države je bil januar za 2,1 °C toplejši od dolgoletnega povprečja (1981 – 2010), padlo je samo 27 % padavin in bilo je 65 % več sonca od povprečja. Snega praktično ni bilo. Skupna evapotranspiracija je v januarju znašala 20 mm, povprečna 0,6 mm/dan in maksimalna 2,5 mm/dan. Vodna bilanca je bila že negativna, površinski sloj je bil močno izsušen. Vodnatost rek je bila januarja 40 % pod povprečjem tega meseca.
Podobno vreme se je nadaljevalo tudi v februarju. Letošnji februar je bil drugi najtoplejši odkar se opravljajo meritve, bil je 4,5 °C toplejši od povprečja, padlo je 67 % padavin, sonce pa je sijalo 127 % od dolgoletnega povprečja. Na območju Ptuja je bilo celo 5,5 % nad povprečjem, padavin je padlo 23,5 mm, sonca je bilo 45 % nad povprečjem. Evapotranspiracija povprečna 1,4 mm/dan, maksimalna 2,5 mm/dan in skupna 42 mm, kar je pomenilo že izrazito negativno vodno bilanco.
Če pogledamo še vse tri meteorološke zimske mesece (december, januar, februar) je bila zima za 3,1 °C toplejša, padlo je samo 85 % padavin in bilo je 141 % sonca glede na dolgoletno povprečje.
Marec je bil 1 °C toplejši od povprečja, padlo je 91% padavin povprečja in bilo je 19 % več sonca od dolgoletnega povprečja. Na Ptuju je padlo samo 25 mm, kar je zgolj 34 % padavin povprečja. Povprečna evapotranspiracija je znašala 1,7 mm/dan, maksimalna 2,9 mm/dan in skupna 54 mm. Vodnatost rek je bila podpovprečna.
Na ptujskem področju je preteklo zimo padlo skupno le okrog 65 mm padavin, zgornji sloj tal je bil že močno izsušen, prisotna je bila kmetijska suša. Prezimovanje posevkov je bilo izpostavljeno temperaturnim nihanjem oziroma odtajevanju površinskega sloja tal podnevi in ponovnega zamrzovanja ponoči. Na območju pridelave žit se je pojavila golomrazica, ki je bila posledica potrganih koreninic in zimske suše.
Tudi april je bil rekordno sončen in suh, padlo je samo 31 % padavin od povprečja, bilo je 65 % več sonca in bil je za 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Ptuju je padlo le 30 mm (povprečno pade aprila 70 mm dežja). Povprečna evapotranspiracija je znašala 2,1 mm/dan, maksimalna 3,8 mm/dan in skupna 63 mm. Vodnatost rek je bila izredno nizka.
Slika: Zaradi pomanjkanja padavin in pojava kmetijske suše je bilo aprila že potrebno namakanje ptujskega lüka (Vir: M. Černe)
Maj je bil na državnem nivoju malo hladnejši (0,5 °C od povprečja) in še vedno suh (95 % padavin) ter z malo manj sonca (95 % povprečja), na Ptuju je padlo 67 mm (76 % povprečja). Povprečna evapotranspiracija je znašala 3,3 mm/dan, maksimalna 4,6 mm/dan in skupna 102 mm. Vodnatost rek je bila še vedno zelo nizka, tudi nivoji podzemnih voda so bili nizki.
Letošnjo pomlad je padlo le 55 % padavin od dolgoletnega povprečja tega obdobja.
V juniju so pogoste padavine ovirale košnjo, padlo je 20 % več padavin od dolgoletnega povprečja, sonce je sijalo 97 % od povprečja in bilo je za 0,5 °C topleje. Na Ptuju je padlo 82,6 mm padavin. Povprečna evapotranspiracija je znašala 3,5 mm/dan, maksimalna 5,5 mm/dan in skupna 105 mm. Vodnatost rek je bila že nadpovprečna, nivoji podzemnih voda so bili še vedno nizki.
Tudi mesec julij je bil nadpovprečno deževen, padlo je 30 % več padavin od povprečja (na Ptuju 127 mm, 1/3 več od povprečja), temperatura je bila povprečna, sonca je bilo 12 % več. Povprečna evapotranspiracija je julija znašala 4,3 mm/dan, maksimalna 5,4 mm/dan in skupna 131 mm. Vodnatost rek je bila povprečna, nivoji podzemnih voda so bili nizki do povprečni.
V avgustu je na Ptuju padlo 148,4 mm padavin, na nivoju celotne države je padlo 9 % več padavin od povprečja, temperatura je bila višja za 1,8 °C, sonca je bilo 7 % manj od dolgoletnega povprečja. Povprečna evapotranspiracija se je avgusta znižala na 3,4 mm/dan, maksimalna je znašala 4,8 mm/dan in skupna 104 mm. Vodnatost rek je bila povprečna, vodnatost reke Drave nadpovprečna.
Mesec september je bil topel (1,3 °C toplejši od povprečja) in moker (17 % več padavin od povprečja), sonca je bilo za 16 % več od dolgoletnega povprečja. Na Ptuju je padlo 83 mm padavin. Povprečna evapotranspiracija je znašala septembra 2,4 mm/dan, maksimalna 3,3 mm/dan in skupna 71 mm. Vodnatost rek je bila nadpovprečna.
V oktobru bi morala potekati glavnina setve ozimnih žit. Marsikje so bila kmetijska tla, zaradi obilnih padavin preveč namočena, zlasti v prvi polovici meseca. V slovenski žitnici na severovzhodu države, je setev ozimne pšenice potekala več kot 10 dni za normalnim rokom, šele v zadnjem tednu oktobra. Ozimni ječmen, ki ga običajno posejejo pred pšenico, je v oktobru vzkalil, vendar se zaradi neugodnih vremenskih razmer ni razvijal optimalno. Presežna namočenost tal v tem razvojnem obdobju za posevke ni ugodna, prav tako škoduje zadrževanje vode na posejani površini, zaradi slabše prezračenosti koreninskega sistema in zaradi zbitosti tal. Večina ozimnih žit uspešno kali v temperaturnem razponu med 12 in 25 °C, dejansko so bile temperature tal po setvi nekoliko prenizke. Tudi spravilo koruze je zaostajalo. Marsikje jo je bilo v oktobru, nepospravljeno, še opaziti na poljih. Podobno se zaradi preveč namočenih tal ni optimalno razvijala niti oljna ogrščica.
Oktobra je padlo 48 % več padavin od povprečja, bilo je za 0,5 °C topleje in bilo je 6 % manj sonca od dolgoletnega povprečja. Na Ptuju je padlo 120 mm padavin, dolgoletno povprečje znaša 80 mm. Povprečna evapotranspiracija je znašala oktobra 1,3 mm/dan, maksimalna 2,5 mm/dan in skupna 39 mm. Vodnatost rek je bila obilna, tudi nivoji podzemnih voda so bili nadpovprečni.
Novembra je na Ptuju padlo 33 mm padavin, kar je manj od povprečja, decembra pa do sedaj 52 mm, kar je tudi podpovprečno. Ker je bilo letošnjo jesen dovolj padavin, je pred koncem leta vodna bilanca pozitivna, tla so dobro namočena, temperature pa so rahlo nad povprečjem. V decembru nas je razveselil tudi prvi sneg.
V spodnjih tabeli so prikazani zbirni podatki o padavinah in evapotranspiraciji na območju Ptuja z okolico v letu 2020.
Tabela: Padavine in evapotranspiracija na območju Ptuja z okolico v letu 2020
Mesec
Padavine v mm
Povprečna ET v mm/dan
Maksimalna ET v mm/dan
Skupna ET v mm/mesec
januar
16
0,6
2,5
20
februar
24
1,4
42
marec
25
1,7
2,9
54
april
30
2,1
3,8
63
maj
67
3,3
4,6
102
junij
83
3,5
5,5
105
julij
127
4,3
5,4
131
avgust
149
3,4
4,8
104
september
2,4
71
oktober
120
1,3
39
november
33
NP
december
52
SKUPNO
809
731
NP-ni podatka
Glede na dejstvo, da za november in december še ni objavljenih podatkov o evapotranspiraciji in da je praviloma v teh dveh mesecih izhlapevanje minimalno, je bilo letos padavin več kot je bilo skupnega izhlapevanja z rastlin in tal (ET), kar pomeni, da je vodna bilanca konec leta 2020 pozitivna in da se vsaj v zgodnjem začetku pridelovalne sezone ni bati suše.
Pripravil:
Marko Černe, univ.dipl.inž.agr.
Svetovalec specialist za namakanje
Vira:
Mesečni bilteni ARSO (Naše okolje, Ljubljana 2020).
Podatki vremenske postaje Orešje pri Ptuju (Ptuj 2020).
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti