Celoten članek PDF (za prenos kliknite tukaj)
Tema tega prispevka je letošnja mila zima brez snega. Kljub temu, da epidemija korona virusa korenito vpliva na naša življenja in odvrača pozornost od perečih tem našega kmetijstva (kamor spadajo tudi vplivi in posledice podnebnih sprememb na kmetijsko pridelavo), je morda prav zdaj priložnost za razmislek o bodočem razvoju našega kmetijstva in pomenu doma pridelane hrane za državo in njeno prebivalstvo.
Nastale izredne razmere nam kažejo tudi na krhkost in iluzijo vedno polnih polic trgovin z raznovrstnim uvoženim sadjem in zelenjavo ter krepijo pomen in vrednost domače kmetijske pridelave.
Enega najpomembnejših vzvodov pri razvoju našega kmetijstva in povečanju proizvodnje sadja in zelenjave pa lahko predstavlja prav namakanje.
Vremenske razmere znatno zaznamujejo naše kmetijstvo. Znanost in stroka že dolgo opozarjata na vpliv in posledice podnebnih sprememb, pogosto predvsem v povezavi s kmetijsko pridelavo.
Katere so glavne značilnosti podnebnih sprememb? Na celotnem ozemlju RS višja povprečna letna temperatura (za okrog 2 °C), suha poletja z več vročinskimi valovi na leto, zime brez snežnih padavin (tudi letos) in višje izhlapevanje oz. evapotranspiracija (20-60 mm/leto višje od povprečja) s kmetijskih zemljišč. Opažen je tudi zgodnejši spomladanski fenološki razvoj zaradi milih zim (kar je primer tudi v letu 2020) pri domači slivi od 22-40 dni zgodnejše cvetenje, povprečno pa od 18-24 dni zgodnejše fenološke faze kot pred 45 leti. Stalnica podnebnih sprememb so tudi ekstremni vremenski pojavi (toča, močan veter, suša, poplave, neurja…).
Višje povprečne temperature pomenijo tudi višje izhlapevanje oziroma evapotranspiracijo, kar ima za posledico več skupnih letnih padavin, ki pa se pojavljajo v obliki močnih nalivov, neviht in neurij, kot je bilo v zadnjih dveh letih. Padavin bo zaradi višjih dnevnih padavin in intenzivnejšega sončnega sevanja več, bodo pa neenakomerno razporejene in ne bodo na razpolago rastlinam v času, ko jo najbolj potrebujejo, zato je potrebno razmišljati o namakanju.
Suša ima različne oblike, opredelitve in posledice. Obstajajo tri glavne skupine suše: meteorološka suša, hidrološka suša in kmetijska suša.
Meteorološka suša nastopi, ko na določenem območju v določenem letnem času primanjkuje padavin glede na dolgoletno povprečje. Če je to pomanjkanje dolgotrajno, nastane t.i. hidrološka suša, ki povzroči močno znižanje nivoja vode v površinskih (akumulacijah, jezerih, vodotokih) in podzemnih vodah (nižji nivo podtalnice). Prav znižanje nivoja podtalne vode lahko negativno vpliva na kmetijsko pridelavo. Kmetijska suša se pojavi takrat, ko v vegetacijskem obdobju rastlinam primanjkuje talne vlage za normalen razvoj (tudi že letošnjo zgodnjo pomlad), padavin je premalo, ali pa nastopijo ob nepravem času, zaradi česar pride do poškodb rastlin in v skrajni fazi do trajne uvelosti in propada pridelka. Kmetijska suša ne sovpada vedno z meteorološko sušo, v določenih fenofazah določenih kmetijskih rastlin je kmetijska suša lahko celo koristna (kar s pridom izkoriščajo pridelovalci nekaterih sadnih vrst, zdravilnih zelišč pa tudi določenih poljščin), saj lahko bistveno pripomore k specifičnim lastnostim pridelkov.
Slika: Kapljično namakanje na Ptujskem polju (Vir: M. Černe)
Letošnja zima je minila praktično brez snežnih padavin. Januar je bil nadpovprečno topel, radodaren s soncem in z manj kot tretjino padavin dolgoletnega povprečja, na območju Ptuja je padlo le 16 mm. Leska in mali zvonček sta zacvetela neobičajno zgodaj. Podobno vreme se je nadaljevalo tudi v februarju (24 mm padavin) in marcu (25 mm).
Skupno je to zimo padlo povprečno le okrog 65 mm padavin, kar je že pokazatelj močno izsušenega zgornjega sloja tal in pojava kmetijske suše.
Prezimovanje posevkov je bilo v januarju tudi močno izpostavljeno temperaturnim nihanjem oziroma odtajevanju površinskega sloja tal podnevi in ponovnega zamrzovanja ponoči. Iz žitorodnih predelov so poročali o pojavu golomrazice, ki je bila posledica potrganih koreninic in zimske suše.
Za letošnjo zimo lahko rečemo, da je suša že prisotna, predvsem na lažjih tleh. Višje povprečne temperature in s tem zgodnejši spomladanski fenološki razvoj rastlin pa povečuje tudi nevarnost spomladanskih pozeb v trajnih nasadih.
Tudi vodnatost naših rek je bila v prvih mesecih večinoma mala. Reke so večji del meseca upadale, le zadnje dni januarja so narasle. V celoti je bila zima za 40 odstotkov manj vodnata kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010.
Najmanjši pretoki so bili za 30 odstotkov manjši od povprečnih malih januarskih pretokov in največji pretoki 60 odstotkov manjši od povprečnih velikih januarskih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju.
Le Drava in Mura sta bili nadpovprečno vodnati, kar jima omogoča dežno-snežni vodni režim, ki omogoča učinkovito namakanje.
Slika: Namakanje sladkega krompirja pod folijo (Vir: M. Černe)
Na vse te težave lahko vplivamo z uvedbo namakanja. Namakanje omogoča stabilno pridelavo in na koncu kakovostne in konkurenčne proizvode. Namakanje oplemeniti kmetijstvo. To je še posebno pomembno danes, ko prihaja do vpliva podnebnih sprememb. Z uporabo protislanske zaščite lahko zaščitimo pred spomladansko pozebo naše sadovnjake in vinograde.
Poleg stabilne pridelave nam namakanje omogoča tudi pridelavo raznovrstnih in visoko produktivnih kultur kot je pridelava zelenjadnic. Bodočnost kmetijstva je po zagotovilih FAO odvisna od genetike in namakanja, pri čemer je mišljena klasična genetika in ne GSO.
Namakanje omogoča: povečevanje ali zagotavljanje pridelka ter izboljšanje kakovosti pridelka, boljše izkoriščanje proizvodnih potencialov, razvoj in izboljšanje ekonomskega položaja kmetij ter zmanjševanje posledic podnebnih sprememb.
Pripravil:
Marko Černe, univ.dipl.inž.agr.
Svetovalec specialist za namakanje
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti