Poznavanje delovanja prebavnega sistema pri teletu lahko pomaga vzrediti zdrava teleta brez pomoči dragih dodatkov h krmi.
Ko tele sesa pri kravi, vedno sesa počasi ter z iztegnjenim vratom, pri tem proizvaja obilico sline. Ta položaj zapre požiralnikov žleb, tako, da mleko steče mimo vampa v siriščnik. Ko mleko vstopi v siriščnik encimi (renin in drugi) sesirijo mleko. Sirotko tele iztisne naprej v tanko črevo za nadaljnjo prebavo. Sirno zrno, ki ostane encimi počasi razgradijo preden nadaljuje pot v tanko črevo, kjer se hranila resorbirajo.
Slina, ki se tvori pri počasnem sesanju, uravnava pH v siriščniku in pomaga pri usirjanju mleka. Slina vsebuje potrebne encime kot je lipaza, ki je potrebna pri razgradnji masti, pomembnem viru energije. Slina ima naravne antibiotične lastnosti, teletova prva in glavna obramba pred infekcijami. Če tele pije napoj hitro ne proizvede zadostnih količin sline, ki je potrebna za dobro usirjanje mleka. Slednje privede do pojava ko teleta sesajo drug drugega za ušesa, popek in vime, da bi proizvedli zadosto sline, kar se ni zgodilo medtem, ko so sesali. Opisan pojav imenujemo navzkrižno sesanje. Ko tele prehitro pije, in požiralnikov žleb ne zmore požirati, zaide napoj v vamp, kjer se skisa in fermentira v odsotnosti encimov, kar privede do prebavnih motenj – napenjanja. Pri hitrem napajanju in nezadostni tvorbi sline se prav tako mleko ne sesiri popolnoma tako, da neusirjeno mleko prehaja v tanko črevo. Neusirjeno mleko v tankem črevesu je hrana za bakterije, ki povzročajo prehranske driske.
Vzrok prehranskih drisk je pogosto stres zaradi slabih praks pri vzreji. Prehranske driske so preprosto končni rezultat prevelike oskrbe laktoze v črevesu, zaradi prehitre pasaže mleka skozi siriščnik zato encimi ne uspejo razgraditi vse laktoze preden preide v tanko črevo. Patogene bakterijo uporabijo obilico laktoze kot hrano za prerazmnožitev, ti pa poškodujejo črevesno steno. Zaradi poškodb odtekajo telesne tekočine v črevo kar dodatno poveča dehidracijo teleta.
Novozelandska firma Milk Bar je patentiral cucelj, ki ima namesto ventila membrano. Omenjeni cucelj posnema iztok mleka pri kravi in je zato sesanje počasno. Ob tem se teletu tvori obilica sline. Pri poizkusih s cuclji s hitrim in počasnim iztokom so ugotovili, da 2 ure po napajanju ostaja v siriščniku 254 % več laktoze pri teletih napajanih s cucljem ki ima ventil s hitrim iztokom v primerjavi s teleti napajanimi s cucljem spočasnim iztokom. Za 150 % več laktoze je prešlo skozi prebavni trakt vse do danke pri prvi skupini telet, kar je lahko vzrok, zakaj so teleta napajana s cuclji s hitrim iztokom bolj nagnjena k driskam, saj je laktoza idealen medij za razvoj patogenih mikroorganizmov. Dve uri po napajanju je bila tudi razlika tudi v strukturi sirnine. Hitro napajana teleta so imela malo sirnine s trdimi, velikimi kepami, ki so plavale v vodeni tekočini. Skupina napajana s cuclji s počasnim iztokom so imela enakomerno usirjeno kašasto maso. Povprečni dnevni prirasti pri »počasni« skupini so znašali 0.736 kg na dan medtem ko je hitra skupina priraščala 0.665 kg na dan. Cuclji ne smejo dovoljevat, da tele napoj požira temveč morajo vzpodbujati intenzivno sesanje.
Esophagealni žleb je ukrivljena mišica, ki se nahaja v požiralniku. Njegova naloga je, da vse kar tele poje pride na pravo mesto. V vamp – ko tele pije vodo iz korita, zaužije krmilo ali voluminozno krmo, ostane žleb usločen tako, da usmeri hrano v vamp za prebavo.
V siriščnik – ko tele sesa pri kravi se žleb zapre in s tem oblikuje žleb po katerem steče mleko mimo vampa v siriščnik, kjer se prične njegova prebava. Žleb je majhen zato velike količine mleka ne more požirati, zato zaidejo v vamp.
To se dogaja pri hitrem napajanju z običajnimi cuclji na ventil. Za tele je vitalnega pomena, da vso mleko, ki ga popije steče v siriščnik, v nasprotnem primeru lahko povzroči vnetje črevesja, saj encimi ne uspejo prebavit mleka. V vampni steni lahko mleko povzroči brazgotine, ki vplivajo dolgoročno na proizvodnjo živali.
Teleta ob rojstvu še niso funkcionalni prežvekovalci, saj vamp še ni razvit. Dokler tele napajamo samo z mlekom je vamp najmanjši od želodcev, in siriščnik, največji. Šele ko teletu ponudimo žita, ta pričnejo vzpodbujat razvoj vampa, rast papil. Zdrava vampna stena je poraščlena z izrstki-papilami, ki povečajo površino vampa, ter s tem pripomorejo k boljši absorbciji hranil iz vampa. V poizkusih je bilo ugotovljeno, da zgodnje krmljenje žitaric vzpodbuja razvoj vampa. Ob prebavi žitaric v vampu nastaja maslena in propionska kislina, ki sta odgovorne za rast resic. Tele prične že telo zgodaj grizljat voluminozno krmo (trava, seno, slama), ki pa k razvoju vampa ne doprineseta skoraj nič, saj pri prebavi vlaknine nastaja po večini ocetna kislina, ki nima vpliva na razvoj vampnih resic. Tele vzrejeno na mleku in senu bo funkcionalni vamp razvil precej kasneje, zato morajo rejci napajati z mlekom dlje časa, s tem pokrmijo večje količine mleka. Teletu moramo nuditi svežo čisto vodo, saj ta vzpodbuja zauživanje krmil, ter napolni vamp, s tem pospeši razvoj anaerobnih (tistih, ki živijo v brez zračnih pogojih) mikroorganizmov. Zaradi zgodnjega razvoja vampa, bodo teleta imela manj drisk, ter posledično večje priraste. Manj infekcijskih drisk pomeni tudi bolj zdrava prebavila, ki bodo ko tele odraste v proizvodno žival uspešno vsrkavala hranila.
Avtor: Igor Tumpej
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti