Trstikasta bilnica ali Festuca arundinacea, je visoka vrsta trave, ki ob cvetenju zraste tudi do 1,2 m visoko. Značilno za to vrsto je, da je manj okusna in jo govedo slabše zauživa. Večina sort je tako imenovanih trdo listnih, ki so manj okusne in manj prebavljive ker vsebujejo več lignina. S selekcijo so žlahtnitelji dobili mehko listne sorte ki so bolj okusne in prebavljive. Trstikasta bilnica ima globok koreninski sistem, ki zraste tudi do 1 m globoko, zato lahko črpa hranila iz globin. Zaradi tega lahko uspeva bolje od ostalih vrst trav na slabše založenih tleh.
Hranila ki so izven dosega ostalih trav, zato ob enakem gnojenju, daje večje pridelke suhe snovi in beljakovin. V poizkusih so ugotovili, da v 3-4 letih da 30% večje pridelke suhe snovi kot Trpežna ljuljka. Zaradi globokega koreninskega sistema v sušnih razmerah potegne vlago iz globin. Glede na navedene lastnosti, je zanimiva tudi za vodovarstvena območja, ker globok koreninski sistem prestreže hranila v spodnjih plasteh. Značilno za Trstikasto bilnico je, da je zimsko obdobje mirovanja kratko, saj, ko nadzemni deli rastline mirujejo so korenine še vedno aktivne.
Tako kot ostale trave, lahko tudi trstikasto bilnico sejemo spomladi od marca do aprila, vendar zahteva nekoliko višje temperature tal kot Trpežna ljuljka (temperatura tal 12 stopinj). Pozno poletni termin, od avgusta do konca septembra – oktobra (odvisno od temperatur), je za naše kraje ugodnejši, saj je pogostnost padavin v tem obdobju večja, temperature pa so običajno že nižje. V dobro pripravljeno in razpleveljeno njivo sejemo 50 – 60 kg/ha semena, na globino 1 cm. Uporabljamo sejalnico, ki ima ožjo medvrstno razdaljo, ali pa uporabimo cambridge valjar, da porazdelimo seme po površini. Če sejemo pregloboko (žitna sejalnica), lahko precej semena propade. Pomembno je, da dosežemo zadostno število rastlin na hektar že takoj na začetku, kar se bo kasneje odražalo na sklopu, trajnosti in proizvodnosti posevka. Trstikasta bilnica se po vzniku razvija počasneje od plevelov in večine trav, zato je njena konkurenčna sposobnost slabša. Če je površina po vzniku trave preveč zapleveljena, površino poškropimo, ko je trava visoka najmanj 5 cm. Z gnojevko ali gnojem gnojimo šele po prvem odkosu, z mineralnimi pa ko je trava vsaj 5 cm visoka. Pri gnojenju velja izpostaviti natrij saj daje okusnost krmi, ter žveplo, ki je pomembno za tvorbo esencialnih aminokislin (beljakovin). Če sejemo trstikasto bilnico v mešanicah naj bo zaradi navedenih lastnosti njen delež vsaj 65% . Kot ostale vrste v mešanici lahko uporabljamo trpežno ljuljko, mačji rep, belo deteljo. Primer takšne mešanice je Barenbrug-ova mešanica Nutrifiber green spirit, ki je sestavljena iz 15 % mačjega repa sorta Barpenta, in 85 % trstikastih bilnic sorte Bariane, Barolex, Barelite, vse pozne sorte. Prvi odkos naredimo, ko je trava visoka 15 cm, s tem odstranimo plevele, in poskrbimo za boljšo osvetlitev trave. Višina košnje ne sme biti nižja od 8 cm, saj ima trstikasta bilnica rastne vršičke visoko na bazi stebla.
Trstikasta bilnica vsebuje manj sladkorjev kot Trpežna ljuljka, zato jo kosimo po vsaj dveh sončnih dneh, tako bo vsebovala več sladkorjev za uspešnejšo siliranje. Tudi zanjo velja, da jo moramo osušiti vsaj na 35% suhe snovi (idealno med 40 in 45%), ter po končanem siliranju silažni kup takoj nepredušno zapreti. Trstikasta bilnica vsebuje za 3-4% več suhe snovi kot ostale trave, zato je čas sušenja na travniku krajši. Če imamo parcele zasejane na primer, s Trpežno ljuljko in nekaj s Trstikasto bilnico, potem najprej pokosimo Trpežno ljuljko, in nato najprej pričnemo s siliranjem Trstikaste, saj drugače obstaja nevarnost, da se nam preveč osuši.
Trstikasta bilnica je prav tako primerna za pašo, vendar se moramo zavedati nekaterih dejstev, da je drugačnega okusa od Trpežne ljuljke, zato je ne uporabljamo v mešanicah s Trpežno ljuljko. Prav tako ne smemo pasti izmenično, čredink s Trpežno ljuljko in Trstikasto bilnico. Živali so navajene na okus Trpežne ljuljke, zato traja nekaj časa, da se nanjo privadijo, kar pa negativno vpliva na zauživanje suhe snovi, in posledično na proizvodnjo mleka. Živali potrebujejo čas, da se navadijo na okus. Lahko pa za pašo uporabljamo izključno mešanice različnih sort trstikaste bilnice. Pasemo jo mlado, ko je manjša od 12 cm. Trstikasta bilnica pa je še posebej primerna za pašo mladega goveda in presušenih krav, saj vsebuje obilico učinkovite vlaknine in beljakovin.
Na Nizozemskem so opravili prebavljivostne poizkuse 14 različnih travnih silaž. Spremljali so potek fermentacije, pH vampa, proizvodnjo pufra oziroma sline, ter količino v vampu dosegljivih ogljikovih hidratov. Trpežna ljuljka ima veliko za vampne mikroorganizme razpoložljivih ogljikovih hidratov (sladkorja), a malo efektivne vlaknine. V nasprotju s trstikasto bilnico, ki ima efektivno vlaknino pomembno za tvorbo sline, dobro prebavljivost in visoko hranilno vrednost.. V obrokih za krave molznice lahko trstikasta bilnica nadomesti slamo (slama ima veliko efektivne vlaknine za prežvekovanje vendar malo v vampu dostopnih ogljikovih hidratov, dodajanje vlaknine je uspešno samo če ohranimo visoko ješčnost), kot vir vlaknine za prežvekovanje. Trpežna ljuljka ima obilico v vampu dosegljivih ogljikovih hidratov (sladkorji), a malo za prežvekovanje učinkovite vlaknine. Zaradi intenzivnejšega prežvekovanja trstikaste bilnice, in povečane tvorbe sline, je pogostnost zakisanja vampa manjša, kar pomeni boljše zdravje živali in večja proizvodnja mleka. Njena velika prednost pred ostalimi travami je, da v poletnem času ne požene lat, tako hitro kot ostale trave, zato vsebuje manj lignina, posledično je hranilna vrednost poletnih odkosov višja od ostalih trav. Primerna je tudi za prehrano plemenskih telic in presušenih krav zaradi vsebnosti efektivne vlaknine. Novejše »mehkolistne« sorte trstikaste bilnice
Trstikasta bilnica s svojim globokim koreninskim sistem seže globoko za vodo in hranila, zato uspešno preživi daljša obdobja brez vode. Vendar se dobro znajde tudi na zemljiščih na katerih dlje časa stoji voda (odpornost na bolezni korenin), oziroma izmenjujoče razmere. Zaradi globokega koreninskega sistema dobro izkorišča dušik, ki ga sproščajo detelje (Črna detelja), ki je zaradi plitvega koreninskega sistema ostalih trav izven dosega. To lastnost bo še posebej za izkoristiti na vodovarstvenih območjih, ker lahko Trstikasta bilnica črpa dušik iz globljih plasti. Trstikasta bilnica ni namenjena temu, da bi nadomestila Trpežno ljulko, ampak, da jo v določenem deležu zamenja, in s tem nadomesti potrebno vlaknino, ki jo dodajamo s slamo. Primerna je tudi za prehrano plemenskih telic, saj ima večino ogljikovih hidratov v obliki vlaknine (hemiceluloze), ki vzpodbuja prežvekovanje. Manj zakisanj vampa pri kravah, pa pomeni tudi večjo konzumacijo, več mleka, in bolj zdrave živali.
Avtor: Igor Tumpej
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti