V zadnjih letih se Evropi širi novi sistem siliranje koruzne silaže, ki pomembno vpliva na prebavljivost silaže in posredno tudi na zdravje žival zadnjih letih se vse bolj uveljavlja novi sistem siliranja koruze za silažo, ki ga imenujemo Shredlage sistem.
S tem sistemom siliranja, kjer je namaščena v kombajnu posebna drobilna plošča, ki zelo dobro zmelje zrnje in dobro obdela ostali del rastline, s tem zagotavlja dobro prebavljivost tako škrobnega dela kot ostalega zelenega dela koruzne rastline. Pri tem sistemu opravljamo dolgo rez 26-30 mm, pri pogoju da je sušina rastline med 32-34 odstotkov. Pomembno je, da pri tako dolgi rezi v silaži ni celih, polovičnih ali na četrtino razkosanih zrnc. Zrnja, ki niso dovolj zdrobljena se ne prebavijo v prebavilih odraslega prežvekovalca. Te najdemo v blatu. Zato je takšna silaža, kjer so cela ali delno razklana zrnja slabše prebavljiva.
Sitem Shrelage prihaja iz Amerike in se v zadnjih letih intenzivno preizkuša v Evropi, tako na raziskovalnih inštitucijah kot na kmetijah. Mnogi evropski rejci in večina ameriških kmetov, ki silira po tem sistemu poroča o višji mlečnosti na dan med 0,8- 1,2 kg. Nekateri rejci pa poudarjajo, da se je izboljšalo zdravje živali. Nekaj kmetij je izjavilo, da sedaj v blatu ne najdejo več nobenih zrn koruze, drugi da je v silaži pomembno manj polovičk zrnja, kar kaže na boljšo prebavljivost silaže. Zaradi dolge rezi je upravičljiv pomislek glede tlačenja takšne koruzne silaže. Ameriški kmetje ne poročajo o negativnem učinku na tlačenje, ampak 40 % vprašanih kmetov celo pravi, da se je učinkovitost tlačenja celo povečala, enako tudi trdijo na firmi Claas. V študiji diplomske naloge so dosegli ciljno zbitost silaže v sredini in na vrhu silažnega kupa, na robovih je bila izpod ciljne vrednosti. Vendar kot navajata Weis in THaysen (2014) ta problem »robnega« tlačenja ni problem novih sistemov kombiniranja ampak že sedanjih (konvencionalnih) postopkov siliranja. Zato Harker in sod (2016) navajajo, da moramo pri takšnem sistemu poleg optimalne sušine še upoštevati vrsto drugih ukrepov o katerih bom pisal, takrat ko bodo ti stroji že v Sloveniji. Shredlage sistem siliranja koruzne silaže prinaša tudi več stroškov glede spravila. Harker in sod. (2016) navajajo za 14.17 EUR večji strošek na ha zaradi nakupa drobilne plošče in večjih transportnih stroškov.
Shredlage sistem ne smemo zamenjati s klasično dolgo rezjo, ki se že opravlja na nekaterih naših večjih kmetijah. Ta znaša od 12-22 mm. Pri tej rezi lahko najdemo v silaži večji delež celih zrn, kar znižuje prebavljivost silaže. Prednost dolge rezi je večji delež fizikalno učinkovite surove vlaknine, kar pozitivno vpliva na zdravje živali. Posamezni deli rastline niso tako učinkovito predelani, kot pri Shredlage sistemu. Zato je še večja težava pri tlačenju, kot pri Shedlage sitemu, še zlasti če je ta sušina silaže nad 35 odstotkov. Tako dolge kot Shredlage sistem spravila krme ne priporočam za manjše kmetije, kjer je tlačenje vedno največja slabost priprave silaže. Za te kmetije in za prepozno pospravljene posevke koruzne silaže priporočam kratko rez, najbolje okoli 8 mm. Tako pri dolgi kot tudi pri kratki rezi moramo drobilno ploščo pravilno naravnati da ustrezno zdrobi zrnje. Vsako zrnje, ki pride v blato, je neprebavljeno.
Avtor: Anton Hohler
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti