Govedoreja je v zadnjih 100 letih doživela nekaj pomembnih mejnikov, ki so imeli velik vpliv na njen razvoj (primerjava mati – hči, analiza polbratov/polsester, uvedba rodovne knjige, model živali). V zadnjih letih so govedorejsko razvite države vpeljale nov način selekcije (genomsko selekcijo), ki temelji na uporabi genomskih informacij.
Genom goveda je bil odkrit leta 2003 (cca. 3.000.000.000 baznih parov na 30 kromosomih). Vsakič so možne štiri različne kombinacije (A / C / G/ T). Te kombinacije baznih parov lahko preberemo z laboratorijsko tehniko (SNP tehnika). Uporaba genomske selekcije se zelo razlikuje med posameznimi državami oziroma rejskimi organizacijami. Na primer so v sosednji Avstriji zelo aktivni pri uporabi genomske selekcije, saj rejci v svojih hlevih uporabljajo tudi preko 90 odstotkov mladih genomsko testiranih bikov. Genomska selekcija omogoča lažjo odbiro mladih živali. Zanesljivost plemenskih vrednosti je približno enkrat višja kot pri odbiri po podatkih pedigreja. S to metodo selekcije lahko odbiramo živali kmalu po rojstvu. Pri klasični selekciji za genetsko vrednost bika potrebujemo 5 do 6 let (ko je poznana mlečnost njegovih potomk). Z rano uporabo genomske selekcije lahko zmanjšamo genetski interval in s tem povečamo genetski napredek. Na primer pri lastnostih mlečnosti lahko genetski napredek povečamo za 2x. Velika prednost genomske selekcije je tudi odkrivanje genetskih napak (pri lisasti pasmi je trenutno znanih 6 genetskih napak), kar omogoča kontrolo in zmanjševanje deleža teh napak v populaciji. Genomska selekcija je tudi pripomoček za preprečevanje parjenja v sorodstvu ter omogoča določanje brezrožnosti pri živalih. Z vpeljavo genomske selekcije bo potrebno znatno spremeniti rejske programe.
Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme je skupaj z Kmetijsko gozdarskim zavodom Ptuj konec leta 2014 podpisala pogodbo z tujimi rejskimi organizacijami o izvajanju genomske selekcije. V letu 2015 je bilo genotipiziranih približno 50 mladih in čakajočih bikov iz Slovenije. Ta proces se nadaljuje tudi v letošnjem letu (preko 50 genotipizacij mladih bikov). Kljub majhnemu številu genotipizacij so genomske vrednosti bikov zelo spodbudne. Prvi genomsko testirani biki bodo vključeni v osemenjevanje v sredini letošnjega leta. Pri lisasti pasmi v začetku leta 2017 v celoti prehajamo na genomsko selekcijo, kar pomeni, da v katalogu bikov ne bomo več predstavljali mladih bikov temveč samo testirane bike (klasične in genomske plemenske vrednosti). Uspeh genomske selekcije bo odvisen od zaupanja rejcev v napovedane genomske plemenske vrednosti. Zaupanje v genomsko selekcijo boste rejci dokazali z uporabo mladih genomsko testiranih bikov ter se s tem pridružili govedorejsko razvitim državam, kjer rejci brez zadržkov uporabljajo prednosti genomske selekcije.
Avtor: Jože Smolinger
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti