Zraven količine mleka pri posamezni živali je dolgoživost najpomembnejša lastnost, ki vpliva na ekonomiko prireje mleka. Iz biološkega vidika je pričakovano, da bodo krave z visoko mlečnostjo v proizvodnji krajši čas kot krave z povprečno ali podpovprečno proizvodnjo. V praksi je stanje nekoliko drugačno, saj so krave z slabšo mlečnostjo v veliki večini hitreje izločene. Po drugi strani so krave z veliko proizvodnjo deležne posebne oskrbe (na primer večje število osemenitev), oziroma se rejci težje odločijo za izločitev takšnih živali.
Velik vpliv na dolgoživost krav ima zraven oskrbe živali (vzreja, prehrana v laktaciji in med presušitvijo, plodnost…) tudi eksterier živali. Krave, ki imajo odlične lastnosti nog (korekten skočni sklep, čvrsti biclji in visoki parklji) ter visoko, dobro pripeto vime z izraženo centralno vezjo v povprečju ostanejo v proizvodnji dalj časa. Že dolgo je poznano, da prevelike živali povprečno ostanejo v proizvodnji krajši čas, zato je pri selekciji na okvir živali potrebno biti pozoren.
Pri selekciji na dolgoživost je pomembno, da ima rejec izdelan individualen rejski cilj. Znano je, da vsak tip živali ni primeren za vse načine reje (vezana ali prosta reja, paša, možnost izpusta). Podobno je z intenzivnostjo prireje. Selekcija izključno na veliko količino mleka lahko ima negativen učinek, če te živali niso primerno oskrbljene (pri negativni energijski bilanci pride do problemov z plodnostjo, obolenja vimena, ketoza …). Rejci, ki imajo izdelan individualen rejski cilj lahko odbirajo primerne bike za njihov nivo proizvodnje in tudi način reje. V zadnjih desetih letih smo pri lisasti pasmi priča velikemu povečanju sposobnosti za prirejo mleka. Neredko prihaja do problemov z kravami v prvi laktaciji, ki imajo preveliko mlečnost ter niso primerno oskrbljene glede na svoj genetski potencial. Te krave hitreje zaidejo v težave (ketoza, problemi s parklji, padec mlečnosti…). Zato je potrebno selekcijo usmerit v moderen tip živali, kar pomeni pri dobri oskrbi mlečnost pri prvesnicah 25 do 30 kg mleka, dobro persistenco, dobro sposobnost povečanja okvirja v drugi in poznejših laktacijah ter dobro plodnost. Veliko gospodarsko škodo utrpijo rejci pri prvesnicah z mlečnostjo pod 20 kg mleka ali manj. Zato je potrebno analizirati tudi sistem vzreje plemenske živine, saj je vzreja takšnih živali bistveno predraga.
V sosednji Avstriji so opravili anketo (nekaj tisoč anketirancev) kako rejci izbirajo bike za svojo čredo. Rezultati so pokazali, da 36,0 % rejcev izbira bike za povečanje lastnosti mlečnosti, 28,7 % za lastnosti fitnesa in 19,5 % za lastnosti eksterierja. Zanimivo je, da več kot polovica rejcev, ki pri lisasti pasmi dosegajo mlečnost preko 9000 kg selekcijo usmerjajo v neproizvodne lastnosti (lastnosti fitnesa in eksterierja).
Potencial posameznih živali (plemenskih bikov in krav) je zelo različen. Pomembno je, da rejec izbira živali primerne za lastno čredo. Zato potrebuje predstavo kako naj ta žival izgleda, da bo lahko dosegla maksimalne rezultate v pogojih reje kjer se nahaja.
Avtor: Jože Smolinger
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti