V zadnjih letih opažamo velik dvig dnevne mlečnosti krav lisaste pasme. Osnova tega napredka je zraven vedno boljše oskrbe živali tudi genetski napredek v domači populaciji lisaste pasme. Rejski cilj je usmerjen v prirejo obsežnih živali z veliko sposobnostjo konzumiranja osnovne krme, živali z odličnimi lastnostmi eksterierja in lastnostmi fitnesa (dolgoživost, zdravje vimena, plodnost…).
Rejci želijo živali z veliko mlečnostjo že v prvi laktaciji kar lahko vodi do prevelike mlečnosti na začetku prve laktacije. Takšne ekstremne količine mleka v prvi laktaciji (preko 30 oziroma 40 kg mleka) vodijo do slabše persistence. Takšne živali imajo nezaželen potek laktacijske krivulje zaradi samih obremenitev živali (presnovne bolezni kot so ketoza, slaba kondicija živali), kar pomeni slabšo gospodarnost na kmetiji.
Potek laktacijske krivulje je odvisen od intenzivnosti reje (nivo oskrbe živali na kmetiji) od plemenske vrednosti očeta in interakcije teh lastnosti. Potomke bikov z visoko plemensko vrednostjo za količino mleka dosegajo v intenzivni proizvodnji boljšo mlečnost v laktaciji. Na drugi strani krave z veliko sposobnostjo prireje mleka v slabših pogojih velikokrat dosežejo odlično maksimalno mlečnost, vendar po 42 dnevu laktacije (ali pozneje) sledi močen padec mlečnosti kar vodi do presnovnih bolezni in problemov z plodnostjo. Po drugi strani je laktacijska krivulja pri potomkah očetov z visoko plemensko vrednostjo za količino mleka lahko zaradi slabših pogojev v hlevu (nepravilna vzreja, priprava na laktacijo…) relativno položna in zaradi slabše mlečnosti na začetku laktacije kaže dober potek laktacijske krivulje. Seveda takšne živali ne dosegajo visokih mlečnosti v standardni laktaciji. Genetski potencial živali mora ustrezati sistemu reje in intenzivnosti oskrbe živali. Zato se pojavlja vprašanje ali je uporaba vrhunske genetike za količino mleka ali dokup vrhunskih plemenskih telic smiseln za reje z ekstenzivno proizvodnjo.
Iz navedenega lahko sklepamo, da na željen potek laktacijske krivulje in s tem boljšo ekonomiko prireje mleka vpliva več dejavnikov. Vrhunski potencial plemenskih živali ostane neizkoriščen, če ne izboljšamo tudi okoliških dejavnikov (vzreja, priprava na laktacijo, plodnost, presnovne bolezni…).
Za izboljšanje ekonomike prireje mleka je potrebno sprotno spremljanje proizvodnih parametrov. Vsako odstopanje od pričakovane vrednosti je znak za takojšno reakcijo. Če prvih 100 dni po telitvi živali ne oskrbujemo zadostno, ne moremo pričakovati dobrih rezultatov mlečnosti. Zato je potrebno na posameznih kmetijah prilagoditi rejske ukrepe (razvoj lastnega rejskega cilja za vašo kmetijo) in s tem načrtovati nadaljnje aktivnosti v prireji mleka.
Avtor: Jože Smolinger
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti