Nasveti o ekološki pridelavi

Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda in juga Evrope proti zahodu in severu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je z objavo Sklepa o določitvi nujnega ukrepa v zvezi z biovarnostjo zaradi povečanega tveganja za vnos afriške prašičje kuge v obrate z gojenimi prašiči (Uradni list RS št. 100/29.9.2023, str., 8354-56). Rejci v Sloveniji morajo postaviti ograje okrog izpustov , območij proste reje in obor, kjer se gojijo prašiči. Ukrep morajo izvesti takoj, oziroma do 29.12.2023 (tri mesece po objavi v UL).

Ograja/je morajo biti postavljene po navodilih, ki so priloga v UL in sicer zunanja ograja, ki mora biti visoka vsaj 1,50 m. Ograja je lahko polna stena z izdelanimi temelji, na primer zid, polna stena iz lesa, pletena mrežna ograja, ki mora biti dovolj gosta in primerne debeline. Napenjalna žica mora biti debela vsaj 2,45 mm, mreža pa debeline vsaj 1,9 mm, izdelana tako, da je onemogočeno spodkopavanje ali izkopavanje. Da ne prihaja do spodkopavanja/izkopavanja se ograja vkoplje vsaj 20 cm v zemljo in dobro zasidra ali pa se na zunanjo stran ograje v višini vsaj 20 cm nad tlemi in 20 do 40cm od zunanjega roba ograje napelje žica, ki je pod električno napetostjo. Ograja mora onemogočiti dostop mladičem divjih prašičev, zato mora biti mreža dovolj gosta, če pa je zunanja ograja polna stena z izdelanimi temelji, dvojna ograja ni potrebna.

Notranja ograja (je lahko istočasno ograja izpusta ob hlevu), je namenjena preprečevanju dostopa prašičev do zunanje ograje, lahko je sestavljena iz žic, ki so pod napetostjo električnega pastirja (slika 1 Primer dvojnih ograj), pletena mrežna ograja z zaščito pred spodkopavanja/izkopavanja in visoka vsaj 110 cm. Prostor med zunanjo in notranjo ograjo mora biti redno vzdrževan. To je pomembno pri uporabi električne ograje, da ne prihaja do kratkega stika, ki ga lahko povzroči previsoko rastlinje (vegetacija) in priporočljiv razmik med ograjama je vsaj 1 m 100 cm (da se prepreči stik domačih in divjih prašičev).  Na vhodnih vratih je prav tako potrebno upoštevati načelo dvojne ograje.

Slika 2: Dvojna ograja (KGZS Zavod Ptuj)

Ob tej priložnosti rejce prašičev spomnimo, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, s katerimi se zmanjša tveganje za vnos bolezni v rejo., lovce , da pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in da se izogibajo lovu v državah oziroma na območjih, kjer je potrjena APK. Prav tako velja za vse (lovce, potnike,….), ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni.

 

Pripravila:

mag. Darja Prevalnik

Peter Pribožič, univ. dipl. inž. zoot.

 

Povezava do sklepa https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-2803/sklep-o-dolocitvi-nujnega-ukrepa-v-zvezi-z-biovarnostjo-zaradi-povecanega-tveganja-za-vnos-afriske-prasicje-kuge-v-obrate-z-gojenimi-prasici