Nasveti o agrarni ekonomiki

Narava ima v časovnem pogledu in količinski porazdelitvi padavin svoja pota, ki niso vedno skladna z zahtevami rastlin. Pridelki na plitvih in propustnih ter teksturno lažjih tleh so majhni in odvisni od vremenskih dejavnikov, posebno pa od suše, oziroma od talne vlage, ki je rastline nimajo na razpolago ob vsakem času in v zaželeni količini. Kot namakalni sistemi se štejejo tudi oroševalni sistemi za protislansko zaščito, ki lahko obvarujejo sadjarstvo pred pozebo. Ta je v zadnjih dveh sezonah znatno oklestila pridelek.

 

V okviru ekonomike namakanja obravnavamo stroške izgradnje namakalnega sistema, stroške namakalne opreme in stroške namakanja kmetijskih zemljišč.

 

Namakalni sistem je infrastruktura, ki mora biti postavljena preden nastopijo nezaželene posledice pomanjkanja vode v tleh. To je relativno drag poseg, ki ga posamezno kmetijsko gospodarstvo ne zmore samo, zato je nujna pomoč javnih (državnih ali evropskih) sredstev. Za uvedbo zasebnih in javnih namakalnih sistemov ter nakup namakalne opreme je namenjeno precej sredstev tudi v okviru PRP 2014 – 2010. Iz kataloga stroškov in najvišjih priznanih vrednosti je strošek izgradnje namakalnega sistema, ki je namenjen več uporabnikom, 7.450,00 EUR/ha. V to vrednost so všteti: ureditev vodnega vira, izgradnja črpališča s transformatorsko postajo in vsem ostalim materialom vključno z merilnimi inštrumenti in avtomatizacijo sistema ter primarni in sekundarni vod s hidrantom na njivi, ki omogoča priključitev namakalne opreme za izvedbo namakanja.

 

Slika 1: Črpališče lokalnega namakalnega sistema Gorišnica (Vir: M. Černe, KGZS Zavod Ptuj)

Stroški namakalne opreme so odvisni od tehnike (načina) namakanja (razpršilci, mikrorazpršilci, kapljači, rolomati, pivot sistem), vrste, materialov in kapacitete opreme ter od kulture, ki jo bomo namakali. Tu je razpon zelo velik, zato je potrebno podatke o ceni pridobiti pri posameznih ponudnikih namakalne opreme. Stroški namakalne opreme za protislansko zaščito se gibljejo od 4.800 EUR/ha (mikrooroševanje) do 6.200 EUR/ha (razpršilci).

Slika 2: Kapljično namakanje na Ptujskem polju (Vir: M. Černe, KGZS Zavod Ptuj)

 

 

Ekonomičnost (gospodarnost) namakanja določa razmerje med stroški namakanja in koristmi, ki se izkažejo v višjem in kakovostnejšem pridelku. Spremenljivi stroški namakanja so odvisni od porabe vode za namakanje, ki pa je odvisna od podnebnih razmer v sezoni pridelave, tipa tal, kulture in vrste načina (tehnike) namakanja. Stalni stroški pa so stroški delovanja in vzdrževanja namakalnega sistema. Poraba vode za namakanje neposredno vpliva na stroške namakanja, zato je zelo pomembna tehnika namakanja. Značilnosti kapljičnega namakanja so nizek tlak v ceveh (0,5 do 2 bara), nizka poraba vode in manjše izgube vode pri namakanju. Nizek tlak pomeni tudi nižjo porabo energije za delovanje namakalnega sistema. Vzpodbujati moramo uporabo takšnih tehnik oz. načinov namakanja (kapljično), ki bodo zmanjševali porabo vode in zniževali stroške namakanja.

 

V kmetijski svetovalni službi je bil narejen izračun ekonomskega učinka namakanja pri posameznih poljščinah, ki je prikazan v spodnji tabeli. Pri vseh  kulturah je ekonomski učinek pozitiven. V tabeli so prikazani podatki povečanega pridelka in ekonomski učinki pri različnih kulturah, ki jih dosežemo z namakanjem na ha posamezne kulture.

 

 

 

 

Tabela: Izračun vpliva namakanja na povečanje pridelkov in doseganje pokritja (Vir: P. Pribožič, KGZS Zavod Ptuj)

kultura	POVPR. PRIDELKI kg/ha	PRIDELKI Z NAMAKANJEM kg/ha	RAZLIKA kg/ha	CENA  cent/kg	DODATNI  PRIHODEK v EUR	STROŠEK NAMAKANJA v EUR	Prispevek za kritje stalnih stroškov EUR
Pšenica	5.000	7.000	2.000	17	340	120	220
Koruza zrno	7.000	11.000	4.000	16	640	120	520
Koruza sil.	32.000	45.000	13.000	3,7	481	120	361
Krompir	30.000	45.000	15.000	13	1.950	120	1.830
Oljne buče	650	1.200	550	3,2	1.760	120	1.640

 

Povprečna cena energije za 1 m³ vode za namakanje znaša od 0,08 do 0,10 centov (izkušnje iz Podravja). Pri porabi vode 1000 m³/ha znaša strošek energije od 80 do 100 EUR/ha. S porabo 1000 m³ vode na ha zagotovimo primeren pridelek koruze tudi v sušnih razmerah. Izračun pokaže, da lahko pridelamo 4 do 6 t več koruznega zrnja na ha njivske površine ali povprečno vsaj 4 tone zrnja več, oziroma 20 do 30 t več mase koruzne rastline na ha. Podobno je pri pridelku krompirja, oljnih buč, hmelju in drugih kulturah. Torej je razvoj namakalnih sistemov potreben in ekonomsko upravičen, posebej na površinah, ki so za sušo zelo občutljiva. Na teh območjih pa je potrebno razvijati v kolobarju pridelavo intenzivnejših rastlin (zelenjadarstvo), ki so tudi donosnejše in nam strošek namakanja hitreje povrnejo.

Stalni stroški za delovanje namakalnega sistema na letni ravni so povezani z vzdrževanjem sistema, zavarovanjem sistema, stroški dela in upravljanjem NS in znašajo povprečno 20 EUR/ha/leto pri večjih namakalnih sistemih. Po izkušnja velikih namakalnih sistemov v občini Ormož in Gorišnica so tako skupni stroški med 100 do 120 EUR/ha ob porabi vode 1000 m³/ha ali 100 l vode/m²/leto, kar predstavlja približno vrednost 1 tone koruznega zrnja.

 

 

Marko Černe, univ.dipl.inž.agr.

Svetovalec specialist za namakanje