Prikazujemo Vam nekaj nasvetov, o čem moramo temeljito premisliti preden podpišemo kreditno pogodbo. Na kakšen način financiramo svojo dejavnost, da kmetija ne bo zašla v nerešljive finančne težave.
Pogosto težko verjamemo s kakšno lahkoto nekateri podpisujejo visoke kreditne pogodbe. Velikokrat pred podpisom pogodbe ne prečitajo, kaj šele, da bi jo podrobneje premislili. Zato se lahko čudimo, da zaradi prezadolžitve propade relativno malo kmetij.
Na naših kmetijah je veliko negospodarnih naložb. Naložbe so pogosto posledica spontanih odločitev, trenutnih prebliskov, ne pa nuje oziroma gospodarskega preračuna. Posledica so napačne naložbe. To pa so tiste, ko nekdo kupi nekaj česar ne potrebuje, to plača z denarjem, ki ga nima, da bi naredil vtis na ljudi, ki jih ne mara.
Nekatere vrste kmetijske pridelave so takšne, da dobimo izplačilo samo enkrat letno in to lahko pri nekaterih hitro naredi občutek bogastva. Imamo morda star traktor, ki malo nagaja. Nov močnejši in sodobnejši traktor je sicer drag, toda, če si ga je lahko privoščil znanec, zakaj si ga ne bi mogli tudi mi. Nekaj denarja smo dobili od prodaje pridelkov, država obljublja nepovratna sredstva, za ostalo bomo najeli kredit. Ker moramo denar hitro zapraviti izkoristimo prvi možni kredit ali lizing, čeprav je neugoden. Tudi trgovec pravi, da se moramo takoj odločiti, ker se bo stroj zanesljivo podražil… Sicer pa imamo utečeno pridelavo in bomo kredit, lizing, če bomo malo stisnili pas, z lahkoto odplačali. Toda nesreča nikoli ne počiva: pride toča, pozeba, zdravstvene težave pri živini, cena pridelkov močno pade, gospodar se ponesreči… Od kod vzeti denar za odplačilo kredita in za preživetje družine?
Zato, preden se odločimo in podpišemo pogodbo, temeljito premislimo, preračunajmo in se po potrebi posvetujmo s strokovnjakom.
Kmetijstvo se že desetletja spreminja iz delovno intenzivne v kapitalsko intenzivno gospodarsko panogo. Za kmetijsko pridelavo potrebujemo vedno več denarja.
Prevladujoča vrednost kmečkega premoženja ni več v zemljiščih. V tem je tudi dodatna nevarnost, da zaidemo v težave, saj so zemljišča kot jamstvo vedno manj vredna.
Zaradi vsega tega se tudi na kmetijah lasten kapital zamenjuje s tujim. Kmetija torej ni več samo naša, ampak je tudi last banke, trgovine, države… To seveda ni sporno, če smo preudarno investirali.
Temeljna načela financiranja
Najprej temeljito premislimo ali določeno naložbo resnično moramo izvesti. Za premišljanje in analiziranje si vzemimo dovolj časa.
Stroške financiranja moramo znižati na minimum, s tem da izberemo najboljši čas za naložbo.
Pravočasno si priskrbimo potrebno dokumentacijo.
Pri naložbah moramo upoštevati temeljno načelo, da si zagotovimo čim več lastnih sredstev, izjemoma ugodne kredite.
Izdelajmo si realen poslovni načrt, ne pa prilagojen, da bi prepričali kreditodajalca oziroma državo.
Priskrbimo si več realnih ponudb in izberimo najugodnejšo.
Za kreditiranje, lizing se dogovarjajmo pravočasno.
Moratorij in daljša odplačilna doba nam kredit sicer podražita, toda olajšata odplačevanje.
Osnovna sredstva financiramo predvsem z lastnim kapitalom in manjšim delom tujega dolgoročnega kapitala. S tem si bomo zagotovili stabilnost in zmanjšali tveganje.
Paziti moramo na časovno skladnost - čas financiranja (odplačilo kredita) ne sme presegati življenjske dobe naložbe.
Obratna sredstva bomo financirali tako, da bomo lahko vsak čas, po možnosti tudi z izkoriščanjem popusta za takojšnje plačilo, poravnali obveznosti.
Obveznosti ne smejo presegati možne obremenitve. Pri izračunu možne obremenitve ne smemo pozabiti na tveganost kmetijske pridelave in trga, ter seveda na življenjske stroške svoje družine.
Likvidna sredstva nalagajmo čim bolj donosno, pri tem ne prezrimo tveganosti naložbe.
Do tujega kapitala lahko pridemo praviloma s pomočjo kredita. Kredit naj nikoli ne bo posledica naključja, ampak temeljito premišljena in preračunana odločitev.
Avtor: Stanislav Leskovar
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti