S pomočjo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije smo izračunali, da bi slovenska poljedelska kmetija, za eno povprečno slovensko neto plačo, morala pridelovati okrog 80 ha poljščin.
S pomočjo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije smo izračunali, da bi slovenska poljedelska kmetija, za eno povprečno slovensko neto plačo, morala pridelovati poljščine na okrog 80 ha.
Metodološka izhodišča
Kmetijski inštitut Slovenije na svojih spletnih straneh pod rubriko »Modelne kalkulacije« objavlja izračune za številne kmetijske proizvode.
Če uporabimo njihove kalkulacije, lahko izračunamo, kolikšno pridelavo bi morala imeti povprečna poljedelska kmetija, da bi si zaslužila plačo.
Kot temelj za izračune smo uporabili »neto dodano vrednost« (NDV), ki je pojem primerljiv neto plači.
Statistični urad Republike Slovenije na svojih spletnih straneh objavlja tudi višino povprečne slovenske neto plače in višino povprečne neto plače v sektorju kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo.
V letu 2016 je bila povprečna neto plača v kmetijstvu 867 € mesečno in 10.409 € letno. Povprečna slovenska neto plača pa je bila 1.030 € mesečno in 12.362 € letno.
Izračunali smo tudi, kakšen dohodek bi morala doseči družinska kmetija. Predvidevali smo, da mora družinska kmetija zagotoviti tri plače: dve za zakonca – lastnika, ter eno za naslednika ali starša. Za družinsko kmetijo s povprečno kmetijsko plačo bi morali prigospodariti 31.226 €, za povprečno slovensko pa 37.086 €, letno.
Da bi čimbolj zmanjšali vpliv nihanja kmetijskega dohodka smo pri neto dodani vrednosti uporabili desetletno povprečje (2007- 2016).
Rezultati
Kolikšna pridelava za povprečno plačo?
Če bi kmetija imela enakomeren kolobar iz gornjih kultur, bi za povprečno kmetijsko plačo morali obdelovati 71 ha njiv. Za povprečno slovensko plačo, ki je višja bi morala pridelovati poljščine na 84 hektarjih.
Koliko hektarjev za družinsko kmetijo?
Ob enakomernem kolobarju gornjih kultur bi za povprečno plačo v kmetijstvu, družinska kmetija morala obdelovati 210 ha njiv. Za povprečno slovensko plačo, bi družinska kmetija morali obdelovati okrog 250 ha poljščin.
Zaključek
V povprečju bi torej družinska poljedelska kmetija morala obdelovati dobrih 200 ha njiv. Seveda je to močno odvisno od sestave kultur v kolobarju in intenzivnosti pridelave. Tehnološko optimalne kmetije, ki sodelujejo s Kmetijsko svetovalno službo dosegajo bistveno višje pridelke, zato so rezultati na teh kmetijah še ugodnejši.
Gornji rezultati veljajo samo ob pogojih, ki jih v svojih kalkulacijah uporablja Kmetijski inštitut. Vemo pa, da je vsaka kmetija podjetje zase, ki ima specifično tehnologijo, prihodke in stroške. Če kmetija ima ustrezne podatke, si lahko sama ali s pomočjo Kmetijske svetovalne službe, izračuna, lastno ceno, plačo, .. vse to so temelji za umne gospodarske odločitve
Avtor: Stanislav Leskovar
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti