PRVA OCENA STANJA V KMETIJSTVU V LETU 2023
Gospodarska rast– Jesenska napoved gospodarskih gibanj za leto 2023 napoveduje
umirjanje gospodarske rasti, bruto domači proizvod (BDP) naj bi se realno povečal za 1,6 %
(leta 2022: 2,5 %).
Zaposlenost in plače – Rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta v letu 2023
umirila. To je predvsem posledica umirjanja gospodarske rasti, skupaj z nadaljevanjem
pomanjkanja razpoložljive delovne sile na trgu dela.
Kmetijstvo v EU – Spodbudne so napovedi glede umirjanja in zniževanja cen proizvodnih
stroškov v kmetijstvu, kar predvsem velja za cene gnojil, energije in krme (EC, 2023). Na
globalnih in EU trgih je opazen tudi trend zniževanja cen kmetijskih proizvodov (npr. žita,
surovo mleko in goveje meso), z izjemo cen jabolk in sladkorja. Kljub trendu upadanja cen pri
večini kmetijskih proizvodov pa so le-te še vedno na nadpovprečni ravni glede na zadnje
petletno povprečje. Pri nekaterih kmetijskih proizvodih se zaradi neugodnih vremenskih
razmer beleži zmanjšanje pridelanih količin (npr. sadje, grozdje), pri žitu pa se zaradi vlažnih
razmer in pozne žetve ugotavlja zmanjšanje kakovosti.
Vreme – Spremenljive vremenske razmere s pogostimi ekstremnimi dogodki so rastlinsko
pridelavo podobno kot v preteklih letih močno zaznamovale tudi v letu 2023. Vremenske
razmere jeseni leta 2022 so omogočale dobre pogoje za setev ozimnih žit in drugih posevkov
v optimalnih setvenih rokih. V zimskem obdobju so bile temperature zraka nadpovprečne, z
vmesnimi hladnimi obdobji, december 2022 in januar 2023 sta bila nadpovprečno namočena,
v februarju 2023 pa je padla podpovprečna količina padavin. Nadpovprečne temperature so
se nadaljevale tudi v mesecu marcu, kar je pospešilo fenološki razvoj rastlin. Vegetacijsko
obdobje se je začelo prej kot običajno in mnoge rastline so s cvetenjem in kasneje z
dozorevanjem prehitele dolgoletno povprečje (npr. pečkarji, ozimno žito). Prvo polovico aprila je zaznamovala pozeba, ki je najbolj poškodovala sadno drevje in zelenjadnice na prostem. Spremenljivo vreme s pogostimi padavinami se je nadaljevalo tudi v začetku maja, razmere pa so bile ugodne za razmah rastlinskih bolezni in škodljivcev. Poletni meseci so bili zelo vroči, kmetijske rastline pa so bile pogosto v vročinskem in sušnem stresu. Padavine so bile po območjih Slovenije zelo neenakomerno razporejene, v poletnih mesecih so bila pogosta tudi močna neurja s točo in nalivi, ki so povzročila veliko škodo na poljščinah, sadnem drevju in vinogradih. Leto 2023 so najbolj zaznamovale katastrofalne poplave, ki so na nekaterih območjih odnašale krmo in živali ter uničile pridelke poljščin in vrtnin.
Vodna bilanca je bila tekom celotnega vegetacijskega obdobja po večjem delu države pozitivna. Dobra založenost z vodo je bila v Osrednji Sloveniji, na Koroškem, Savinjskem in na Goriškem, primanjkljaj pa je bil opazen na severovzhodu in jugozahodu države (ARSO, 2022; 2023).
Površina kmetijske zemlje v uporabi (KZU) – V zadnjem desetletju je stabilna z majhnimi
medletnimi spremembami na skupni ravni. Po začasnih podatkih statistike njen obseg s 482
tisoč hektarji tudi v letu 2023 ostaja zelo blizu ravni preteklih let (480 tisoč ha). V primerjavi s predhodnim letom so se predvsem zaradi manjšega obsega intenzivnih sadovnjakov v
povprečju malenkostno zmanjšale površine trajnih nasadov, in sicer za približno odstotek,
obseg njiv pa se je povečal za slaba 2 %. Na njivah so se povečale površine žita (+3 %),
krompirja (+2 %), zelene krme z njiv (+2 % ) ter drugih korenovk in gomoljnic (krmne
korenovke: +61 % in sladkorna pesa: +54 %). Manjše pa so bile površine namenjene
pridelavi suhih stročnic (–7 %) in oljnic (–1 %) ter površine hmeljišč (–6 %). Zmanjšala se je
tudi površina njiv v prahi (–51 %), potem ko se je lani povečala za dobro polovico.
Hektarski pridelki – Letina velike večine rastlinskih kmetijskih rastlin je bila zaradi
spremenljivega vremena in ekstremnih vremenskih dogodkov v letu 2023 podpovprečna in
večinoma tudi slabša kot v podpovprečnem letu prej. Razen pri koruzi za zrnje so bili pri vseh
vrstah žita hektarski pridelki podpovprečni in manjši kot v letu prej. Hektarski pridelek
pšenice je bil manjši za 8 % (skupaj s piro za 7 %), ječmena za 8 %, tritikale pa za 13 %.
Hektarski pridelek koruze za zrnje je bil s 8,9 t/ha za tretjino večji kot leta 2022 in za 2 % pod
povprečjem zadnjega petletnega obdobja, letina koruze je bila tretja najslabša v zadnjih
desetih letih. Povprečni hektarski pridelek oljnic je bil za 12 % večji kot v letu prej in 7 % nad
povprečjem zadnjih petih let. Izrazito slaba je bila letina buč za olje, medtem ko so druge
oljnice imele enake ali večje hektarske pridelke kot v letu 2022. Hektarski pridelek hmelja je
bil pomembno večji kot v letu 2022 (+20 %), ko je bil zelo majhen in močno podpovprečen.
Skupni pridelki – Skupni pridelek žita je po začasnih ocenah v letu 2023 zaradi boljše letine
koruze in tudi nekoliko večjih površin za približno 17 % večji od skromnega pridelka žita v
letu 2022. Zaradi obsežnejših površin in večjih hektarskih pridelkov soje in sončnic pa je za
dobro desetino večji tudi pričakovani pridelek oljnic.
Preglednica: Pridelava poljščin; 2022 in 2023
Pridelek krme s travinja bo v letu 2023 dokaj povprečen in večji kot v zelo sušnem letu 2022,
ko je bil med manjšimi do zdaj. Rastne razmere pridelavi krme na travinju niso bile
naklonjene. Prvo košnjo so ovirale padavine v maju, zaradi avgustovskih poplav pa so bili
mnogi travniki poplavljeni in košnja na njih začasno onemogočena zaradi razmočenosti,
poležanosti in onesnaženosti krme. Košnja na trajnih travnikih pa se je potem v nekaterih
delih Slovenije podaljšala v pozno jesen. Težke vremenske razmere so negativno vplivale
tudi na pridelavo zelenjadnic, v povprečju bo njihova letina manjša kot v letu 2022 in zelo
podpovprečna.
Pridelek sadja je bil v letu 2023 zaradi spomladanske pozebe in drugih neugodnih
vremenskih dejavnikov ponovno izredno okrnjen in je med manjšimi v zadnjih petih letih
(2018–2022) in tudi v zadnjem desetletju. Po ocenah na podlagi trenutnih podatkov bo leta
2023 v intenzivnih nasadih in ekstenzivnih nasadih skupaj obranega približno 40 % sadja
manj kot v letu prej. Pridelek sadja v intenzivnih nasadih bo zaradi velikega izpada pridelka
jabolk (–24 %) in tudi drugih sadnih vrst manjši vsaj za četrtino in bo tudi zaostal za
povprečjem zadnjih petih let (–30 %), ki pridelavi sadja večinoma niso bila naklonjena.
Preglednica: Pridelek sadja; 2022 in 2023
Pridelek grozdja v letu 2023 je po prvih ocenah statistike zaradi spremenljivih neugodnih
vremenskih razmer v času rastne dobre še manjši od skromnega v letu prej. Pridelek belih
sort je manjši za 5 %, pridelek pri rdečih sortah pa za 9 %. Deževno leto s pogostimi točami
je bilo za pridelavo grozdja zelo težko in je zahtevalo skrbno izvajanje tehnoloških ukrepov,
še posebej varstva rastlin. Za razliko od leta prej se je trgatev začela kasneje in je bila zaradi
prebiranja grozdja v mnogih vinogradih zamudnejša. Pridelek grozdja je ocenjen na približno
76 tisoč ton, kar je za 6 % manj kot v letu 2023 in za 24 % manj v primerjavi s povprečjem
zadnjih petih let (2018–2022).
Preglednica: Pridelava grozdja; 2022 in 2023
Obseg živinoreje – Za živinorejo prve ocene na osnovi razpoložljivih podatkov kažejo, da bo
skupni obseg prireje mesa v letu 2023 nekoliko večji kot v letu prej, vendar manjši od
rekordnega obsega v letu 2021. Zmanjšanje obsega prireje mesa pričakujemo le pri reji
govedi, kar je prav gotovo še posledica lanskih neugodnih razmer za pridelavo krme, pri
ostalih vrstah prireje mesa pa se pričakuje povečanje. Drugo leto zapored bo manjša prireja
kravjega mleka, medtem ko bo prireja jajc po trenutno razpoložljivih podatkih malo večja.
Pridelava medu bo po odlični letini 2022 občutno slabša in bo pod dolgoletnim povprečjem.
Preglednica: Obseg proizvodnje pomembnejših živalskih proizvodov v letih 2021 in 2022 ter ocena za leto 2023
Obseg skupne kmetijske proizvodnje – Po prvih ocenah za leto 2023 na agregatni ravni se
bo v primerjavi z letom prej rastlinska pridelava povečala za 5 %; pridelava je večja pri
krmnih rastlinah, žitih, krompirju in hmelju. Občutno manjši obseg pridelave pa je ocenjen v
sadjarstvu, vinogradništvu in v pridelavi zelenjadnic. Obseg živinoreje se bo drugo leto
zapored nekoliko zmanjšal in bo v primerjavi s predhodnim letom manjši za dober odstotek.
Skupni obseg proizvodnje kmetijskih proizvodov se bo po prvih ocenah v primerjavi z letom
prej povečal za 2 %, glede na zadnje petletno povprečje pa bo nižji za slabo desetino.
Slika: Indeksi proizvodnje kmetijskih proizvodov; 2011-2022 in ocena 2023 (2015=100)
CENE V KMETIJSTVU
Cene kmetijskih pridelkov in proizvodov skupaj – Od leta 2020 so cene v kmetijstvu strmo
naraščale in v letu 2022 dosegle rekordne ravni. V letu 2023 so cene realno nekoliko padle,
a še vedno ostale na zelo visoki ravni in so druge najvišje odkar se spremljajo podatki. V letu
2023 bodo po prvih ocenah statistike cene kmetijskih pridelkov in proizvodov na skupni ravni
nominalno višje za 2,5 %. Ker pa nominalna rast cen kmetijskih pridelkov in proizvodov ne bo dosegala višine rasti inflacije (napovedana inflacija: 7,6 %; UMAR, 2023) pa se bodo cene na agregatni ravni realno znižale, in sicer za 4,7 %. Realno znižanje cen se napoveduje pri
rastlinskih pridelkih in v živinoreji.
Slika: Realni indeksi cen kmetijskih pridelkov in proizvodov pri pridelovalcih; 2011-2022 in ocena 2023 (2015=100)
Preglednica: Nominalni indeksi cen kmetijskih pridelkov in proizvodov na letni ravni 2012, 2022 in ocena za leto 2023
Cene rastlinskih pridelkov – V letu 2023 bodo po napovedih cene rastlinskih pridelkov
nominalno ostale na podobni ravni leta 2022 (+0,1 %), ob upoštevanju inflacije pa bodo cene
realno nižje za približno 7 %; cene rastlinskih pridelkov pa bodo še vedno zelo nadpovprečne
in na visoki ravni že tretje leto zapovrstjo. Pri tem se bodo v letu 2023 znižale cene žit (na
skupni ravni za –46 %) in oljnic (–31 %), pri ostalih pomembnejših rastlinskih pridelkih pa se
napovedujejo višje cene. Cene zelenjadnic se bodo zvišale za približno 14 % in cene sadja
za približno 11 %, za dobrih 6 % bodo cene višje pri krompirju in vinu.
Cene v živinoreji – V letu 2023 se napoveduje nominalno zvišanje cen za 4,1 %, ob
upoštevanju inflacije pa realno znižanje cen (–3,3 %). Na skupni ravni cen v živinoreji bodo
le-te nekoliko nižje od rekordnih v letu 2022 in druge najvišje od kar se spremljajo podatki.
Po prvih ocenah se bodo z izjemo mleka (–1 %), nominalno povišale cene vseh živali in
ostalih živalskih proizvodov. Najbolj izrazito se bodo zvišale cene prašičjega mesa (+19 %),
jajc (+ 14 %) in perutninskega mesa (+ 12 %). Za cene govejega mesa se napoveduje okoli
4-odstotno povišanje cen.
Cene inputov za kmetijstvo – Na povprečni letni ravni so cene inputov v letu 2023 ostale
nominalno na ravni leta 2022 (+0,1 %), ob upoštevanju inflacije pa so se realno znižale za
7 %. Znižale so se predvsem cene proizvodov in storitev za tekočo porabo v kmetijstvu
(inputi 1; nominalno za –2 %), predvsem cene gnojil (–29 %) in energije (–5 %). Ostale cene
inputov za tekočo rabo v kmetijstvu pa so se povišale (sredstva za varstvo rastlin: +12 %,
semena in sadike: +10 %, veterinarske storitve:+ 6 % in krmila: 5 %). Povišanje je
zabeleženo tudi pri cenah inputov za investicije (inputi 2; nominalno za +6 %).
Preglednica: Nominalni indeksi cen inputov za kmetijstvo na letni ravni v letih 2021, 2022 ter ocena za leto 2023
Ker so se realne cene inputov za kmetijstvo bolj pocenile kot cene kmetijskih pridelkov in
proizvodov, se bo v letu 2023 cenovno-stroškovno razmerje (primerjava indeksov cen
kmetijskih pridelkov in cen inputov za kmetijstvo) na agregatu kmetijstva nekoliko izboljšalo.
Slika: Realni indeksi cen kmetijskih proizvodov, cen inputov v kmetijstvu in cenovno- stroškovna pariteta; 2011-2022 in ocena 2023 (2015=100)
UKREPI KMETIJSKE POLITIKE
Večina kmetijskih ukrepov v Sloveniji se izvaja v okviru skupne kmetijske politike (SKP),
izvajajo pa se tudi nacionalni ukrepi, ki dopolnjuje ukrepe SKP. Nekateri od njih so redni in se izvajajo vsako leto (npr. sofinanciranje zavarovalnih premij), nekateri pa so izredni in se
izvajajo v primeru nastanka izrednih dogodkov v kmetijstvu (npr. naravne nesreče). Po vzoru
take delitve ukrepov, je strukturirano tudi to poglavje, kjer so za leto 2023 prikazani aktualni
ukrepi in glavne spremembe.
Slika: Delitev ukrepov kmetijske politike v Sloveniji
Skupna kmetijska politika EU
Z letom 2023 se je začelo izvajanje novega Strateškega načrta skupne kmetijske politike
2023–2027 (SN 2023–2027) in s tem novih intervencij. Prvič do zdaj je v enotnem
strateškem dokumentu opredeljena celotna kmetijska politika, in sicer I. steber (neposredna
plačila in sektorske intervencije) in II. steber (intervencije za razvoj podeželja). Pri tem se
sredstva za intervencije iz I. stebra izplačujejo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega
sklada (EKJS), sredstva za intervencije iz II. stebra pa iz Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja (EKSRP). Za oba stebra skupaj je za obdobje SN 2023–2027 namenjenih
1,8 milijard EUR, in sicer 0,7 milijarde EUR za I. steber in 1,1 milijarde EUR za II. steber. V
letu 2023 pa se po večini še vedno izplačujejo sredstva za ukrepe iz prejšnjega obdobja
skupne kmetijske politike 2014–2022.
Neposredna plačila – V letu 2023 so se neposredna plačila še zadnjič izplačala po
prejšnji shemi neposrednih plačil, medtem ko so se zbirne vloge 2023 izpolnjevale že po
pravilih nove sheme, pri čemer bodo prva plačila izvedena v letu 2024. Reforma neposrednih
plačil 2023–2027 se izvaja na podlagi nove uredbe, sprejete v februarju 2023 (Uredba o
neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2017). Nova
reforma prinaša številne novosti, med drugim odpravo plačilnih pravic, uvedena je nova
dohodkovna prerazporeditev (skupaj z uvedbo plačila na hektar), med večjimi novostmi je
tudi okrepljena pogojenost do plačil (do zdaj je bila to navzkrižna skladnost) in popolnoma
nova intervencijska shema za podnebje in okolje (SOPO).
Kmetje prejmejo neposredna plačila pod pogojem, da upoštevajo pravila pogojenosti, ki
predstavljajo minimalne zahteve iz področij podnebja in okolja (vključno z vodo, tlemi in
biotsko raznovrstnostjo), javnega zdravja, zdravja rastlin in dobrega počutja živali. Podpora
je namenjena vsem kmetom, ki oddajo zbirno vlogo, izvajajo kmetijsko dejavnost in so aktivni kmetje ter imajo najmanj 1 hektar upravičene kmetijske površine, pri čemer najmanjša
ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele znaša vsaj 0,1 hektara, ali, če gre za
vlagatelje proizvodno vezanih plačil za živali, so upravičeni do najmanj 100 EUR
neposrednih plačil.
Osnovna oblika neposrednih plačil je osnovno dohodkovno plačilo za trajnostnost na podlagi
števila hektarov obdelanih kmetijskih zemljišč, pri čemer znesek prejetih podpor ni odvisen
od donosa kmetijske proizvodnje. To je tako imenovano osnovno plačilo, ki ga dopolnjujejo
tudi druge oblike neposrednih plačil: dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za
trajnostnost, plačilo za mlade kmete, sheme za podnebje in okolje (11 različnih intervencij) in
proizvodno vezana plačila (5 različnih intervencij: reja drobnice, reja govedi, reja krav dojilj,
mleko v gorskih območjih in beljakovinske rastline).
Preglednica: Okvirna sredstva v letu 2023 in načrtovan znesek podpore na enoto v letu 2023, po vrstah neposrednih plačil
Za izvajanje vseh oblik neposrednih plačil je Sloveniji za obdobje SN 2023–2027 namenjenih
657,6 milijona EUR oziroma okoli 131 milijonov EUR na leto; celotna sredstva so 100-
odstotno sofinancirana iz EU. Zneski se izplačujejo na upravičeno enoto, in sicer na hektar,
žival ali na GVŽ. Načrtovan znesek osnovnega plačila (osnovna dohodkovna podpora za
trajnostnost) znaša 184,20 EUR na hektar, pri čemer se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki
v tekočem koledarskem letu preseže (pred uporabo upravnih sankcij) 60.000 EUR zniža
izračunani znesek, in sicer po različnih stopnjah ali tranšah (za 35 % pri zneskih od 60.000
EUR do vključno 160.000 EUR, za 45 % pri zneskih od 160.000 EUR do vključno 260.000
EUR, za 55 % pri zneskih od 260.000 EUR do vključno 360.000 EUR in za 65 % pri zneskih
večjih od 360.000 EUR). Pridobljene zneske iz naslova teh znižanj pa se prerazporedi na
dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost (ocenjuje se, da bodo ti
zneski znašali okoli 1,2 mio EUR).
PRVA OCENA EKONOMSKIH REZULTATOV KMETIJSTVA
Dohodki v kmetijstvu bodo v letu 2023 po prvih ocenah ekonomskih računov za kmetijstvo
(ocena KIS na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov in ekspertnih ocen) ostali na
podobni ravni leta prej, bodo pa občutno slabši od dolgoletnega povprečja. Kljub vremensko
zelo neugodnemu letu za slovensko kmetijstvo bodo letošnji ekonomski rezultati po prvih
ocenah podobni lanskim, in sicer zaradi nekoliko večjega obsega proizvodnje, predvsem
rastlinske pridelave, ob nekoliko nižjih cenah kmetijskih proizvodov na agregatni ravni2, nižji
vrednosti vmesne potrošnje in manjših proračunskih podporah.
Po prvih ocenah bo k nekoliko večjemu obsegu kmetijske proizvodnje prispeval večji obseg
rastlinske pridelave (za približno 5 %), medtem ko bo obseg živinoreje le malce manjši v
primerjavi z letom prej. Vrednost kmetijske proizvodnje bo nekoliko nižja, predvsem zaradi
nižjih cen v rastlinski pridelavi. V primerjavi z letom prej se bo zmanjšala vrednost vmesne
porabe (stroškov pridelave) kljub večjemu obsegu, in sicer zaradi nižjih cen inputov; zelo so
se pocenila mineralna gnojila, cenejši pa so tudi energenti. Skupni stroški za dokupljeno
krmo bodo občutno manjši zaradi manjših potreb po njej, saj bo razpoložljivost doma
pridelane krme letos dobra (večja količina silažne koruze, podaljšanje košnje travinja v pozno
jesen). Zato bodo po prvih ocenah potrebe po dokupljeni močni krme manjše kot v letu prej.
Faktorski dohodek kmetijstva (ocena KIS) bo po trenutnih ocenah v letošnjem letu verjetno
na podobni ravni kot v lanskem letu, v daljšem časovnem obdobju pa bo opazno
podpovprečen, kar bo uvrščalo leto 2023 med ekonomsko manj uspešne.
V okviru rastlinske pridelave bodo po prvih ocenah kazalci dohodka na agregatni ravni
ugodnejši pri zelenjadnicah (višje cene, nekoliko manjša pridelava), krompirju in hmelju (večji pridelki, višje cene) ter pri krmnih rastlinah (občutno večji pridelki). Veliko slabši ekonomski rezultati kot v letu prej pa so v letu 2023 ocenjeni za pridelavo žit (sicer veliko večji pridelki, predvsem koruze za zrnje) zaradi zelo velikega padca cen. Podobno so slabši ekonomski rezultati v primerjavi z letom prej ocenjeni tudi za pridelavo sadja, in sicer zaradi velikega izpada pridelka (pozeba, neurja in druge naravne nesreče) navkljub višjim cenam.
V živinoreji so na agregatni ravni boljši ekonomski rezultati kot v letu prej ocenjeni za vse
pomembnejše skupine živali in živalskih proizvodov, razen za prirejo mleka. Potrebno je
dodati, da bo lahko ekonomski položaj rejcev, ki ga ponazarjamo s prihodkovno-stroškovno
pariteto, letos vseeno slabši kot lani, ker se bo učinek manjših potreb po dokupljeni krmi,
ocenjen v okviru ekonomskih računov za kmetijstvo, realno odrazil šele v prihodnjem letu. Za
rejo živali so ocenjeni višji prihodki kot v letu prej, zaradi večje prireje (razen pri govedu) in
višjih cen. Za prirejo jajc je ocenjeno občutno izboljšanje ekonomskih rezultatov glede na leto
prej (višje cene, malce večja prireja), medtem ko bo vrednost prireje mleka manjša zaradi
manjše prireje in malce nižjih cen kot v lanskem letu. Ekonomski rezultati pridelave medu
bodo slabši zaradi občutno manjše pridelave v primerjavi z lansko rekordno visoko, kljub
nekoliko višjim cenam.
Proračunske podpore, ključne za stabilizacijo kmetijskih dohodkov, bodo v letu 2023 po prvih
ocenah nižje kot leto prej (ocena KIS), kar bo predvsem posledica nižjih izplačil iz naslova
izrednih ukrepov za blaženje posledic različnih kriz (energetska, gospodarska itd.) in
naravnih nesreč (kljub temu, da bo veliko izplačil namenjenih sanaciji poplav v letu 2023).
Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, Prva ocena stanja v kmetijstvu 2023. https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/Jesensko_porocilo_2023.pdf
Ptuj, 8.12.2023
Sestavila: Jasna Berlak
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti