Vse javne razpise v kmetijstvu objavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na svoji spletni strani. Razpisi s področja SKP so locirani na spletnih straneh ARSKTRP in tja so usmerjene povezave iz seznama razpisov na spletni strani MKGP. Razpisi s področja PRP so locirani na spletni strani programa.
Februarja 2019 je bi objavljen razpis Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2019. Razpisanih je bilo 15 milijonov evrov sredstev, vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis pa sta potekala od 25. februarja 2019 do 29. maja 2019. Razpis je sestavljen iz 13 točk, in sicer (MKGP, 2019):
- so v prvi točki podani osnovni podatki javnega razpisa, kot so razpisana sredstva, roki za oddajo vlog, obdobje upravičenosti, kontaktni podatki ipd.;
- v drugi točki so opredeljeni namen in vrsta naložb;
- tretja točka opredeljuje upravičence do podpore;
- četrt točka je obširna in navaja pogoje za pridobitev podpore, tj. splošne pogoje ter posebne pogoje glede na vrsto naložb in upravičencev;
- peta točka podrobno pojasnjuje točkovanje vlog;
- šesta točka pojasnjuje upravičene in neupravičene stroške;
- v sedmi točki so navedene finančne določbe;
- osma točka opisuje vlogo in postopek dodelitev podpore;
- deveta točka navaja potrebne pogoje za izplačevanje sredstev;
- deseta točka usmerja na vire, ki opisujejo obveznosti upravičencev;
- enajsta točka usmerja določbe glede objave podatkov o upravičencih;
- dvanajsta točka usmerja na določbe glede varstva osebnih podatkov;
- zadnja točka usmerja na določbe glede izvajanja kontrol in ravnanja v primeru neizpolnjevanja obveznosti.
Razpisna dokumentacija vseh razpisov vsebuje tudi priloge. Priloge zajemajo prijavne obrazce, obrazce za predložitev dokazil o upravičenosti do prejema sredstev, obrazce zahtevkov za izplačilo sredstev, sezname različnih vrst podatkov, ki so potrebni za izpolnjevanje prijav, dodatna pojasnila glede razpisov ipd.
Poslovni načrt je pisni dokument, v katerem organizacija na osnovi prehodnih analiz pripravi projekcijo poslovanja za določeno področje in določeno obdobje. Poslovni načrt običajno vsebuje poslovne cilje, metode za doseganje teh ciljev in časovni okvir, v katerem je treba te cilje doseči, da se izračuni izidejo. Opisuje tudi naravo posla, osnovne informacije o organizaciji, finančne napovedi organizacije in strategije, ki jih namerava izvajati za doseganje zastavljenih ciljev. Poslovni načrt služi kot usmeritev organizaciji, kako realizirati določen projekt, tekom projekta pa omogoča evalvacijo napredka ter identifikacijo potrebe po morebitnih prilagoditvah načrtovanih aktivnosti. Pisni poslovni načrti so pogosto potrebni za pridobitev različnih vrst financiranja (Laasch in Conaway, 2017: 23–25).
Analiza trga je običajno ena od komponent poslovnega načrta. V tržni analizi preučimo atraktivnost in dinamiko izbranega trga znotraj izbrane industrije ter znotraj teh okvirjev potencial našega produkta. Tržna analiza se osredotoča na identifikacijo potencialnih odjemalcev z vidika njihovega obsega, kupne moči, zainteresiranosti za produkt ter identifikacijo konkurentov. Analizo trga opravljamo znotraj analize industrije in znotraj globalne okoljske analize ter se običajno osredotočamo na opredeljevanje prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj (SWOT analiza). S pomočjo SWOT analize opredelimo ustrezne poslovne strategije organizacije. Tržna analiza je realizirana kot dokumentirana raziskava trga, katere organizacija uporabi za informiranje o načrtovanih dejavnostih, zlasti v zvezi z odločitvami o obsegu dejavnosti, investicijah, nakupih, načrtovanju delovne sile, načrtovanju zmogljivosti, nakupu kapitalske opreme, promocijskih dejavnostih in številnih drugih vidikih poslovne dejavnosti organizacije (Timmons in Spinelli, 2014: 98–115). V okviru pridobivanja javnih sredstev je tržna analiza potrebna kot dokazilo o smiselnosti subvencioniranja določenih poslovnih projektov (Saraceno, 2013, 197–198).
Tudi finančna analiza je komponenta poslovnega načrta in se vzajemno dopolnjuje z analizo trga. Na podlagi izhodiščnih predpostavk analize trga oblikujemo osnovne izhodiščne predpostavke finančne analize (ali obratno) ter jih nato na osnovi primerjave prilagajamo. Finančna analiza lahko pokaže, da so postavke tržne analize neizvedljive, in obratno, tržna analiza lahko pokaže, da so postavke finančne analize neizvedljive. V obeh primerih je potrebno vpeljati spremembe izhodišč ter ponoviti izračune, dokler rezultati obeh analiz ne napovedo ustreznih rezultatov. V finančni analiza opravljamo različne procese vrednotenja podjetij, projektov, proračunov in drugih subjektov, povezanih s financiranjem, ter določamo uspešnost in primernost uporabe sredstev v predvidene načine. Finančna analiza se uporablja za ugotavljanje, ali bo organizacija pod predvidenimi postavkami poslovala stabilno, solventno, likvidno ali dovolj donosno, da upravičuje investicijo in realizacijo poslovnega načrta. Finančni analitik običajno opravi analizo z osredotočanjem na izkaz poslovnega izida, bilanco stanja in izkaz denarnih tokov (Timmons in Spinelli, 2014: 122–136). Tudi finančna analiza je pri črpanju javnih sredstev potrebna kot utemeljitev smiselnosti subvencij (Saraceno, 2013, 220–222).
Z uporabo podatkov finančne analize in analize trge si lahko organizacija pri načrtovanju in izvajanju investicij pomaga z oceno upravičenosti investicij. Ocena ekonomske upravičenosti investicije izhaja iz ocen denarnih tokov investicij, ocen stroškov financiranja, ocen amortizacij, izračune pa lahko organizacija pripravlja z različnimi metodami, na primer z dobo povračil, neto sedanjo vrednostjo, interno stopnjo donosnosti, popravljeno interno stopnjo donosnosti ipd. Pri oceni upravičenosti investicije organizacije sistemsko predvidi in upošteva predvidene stroške dela, stroške materiala, stroške storitev pogodbenih izvajalcev, stroške opreme, stroške upravljanja, stroške administracije, stroške prispevkov, davkov, zavarovanj, licenc, stroške kontingence oz. managerske rezerve itn. Rezultati ocene se nanašajo na realizacij projekta, časovni plan, realizirane stroške in uporabljene vire (Aver, 2017: 2–35). Pri črpanju javnih sredstev se praviloma pričakuje, da je investicija upravičena, obstajajo pa tudi izjeme, ko gre za podporo dejavnosti in aktivnosti v javno dobro. Na področju SKP so nekateri projekti deležni subvencij tudi v primerih, ko se investicija v obliki dodelitve sredstev ne obrestuje neposredno, ampak ima dolgoročne pozitivne učinke na okolje, družbo ali gospodarstvo (Michalek, Ciaian in Kancs, 2016: 1579)
Uroš Bunderla, mag. fin. in rač.
svetovalec specialist za agrarno ekonomiko
Nazaj na seznam novic
Vsi kontakti