Nasveti o agrarni ekonomiki

Na uspešno oziroma gospodarno prirejo mleka ne vpliva samo število molznic v hlevu. Ob nepravilnih postopkih dela, predvsem pri nepravilni sestavi krmnih obrokov, lahko večje število molznic in velika povprečna mlečnost pomeni tudi višje stroške prireje izračunano na  kg mleka. Tudi majhne kmetije z manjšo čredo lahko dosegajo primerno mlečnost za pokrivanje vseh stroškov in za plačilo svojega dela. Vendar pa takšne kmetije ne morejo ustvarjati dobička, da bi lahko vsako leto investirale v potrebno novejšo opremo ali adaptacijo hleva. Pod pojmom stroški se ne srečujemo samo s stroški krme, ampak tudi s stroški obnove črede (remont), stroški predolge laktacije in stroški veterinarskih storitev. Višina teh stroškov pa se začne določati pri sestavi krmnih obrokov in vpeljevanju sestavljenega krmnega obroka v hlev.

Stroški krmnega obroka predstavljajo nekje 50-60 % skupnih stroškov prireje mleka. Ko sestavljamo krmi obrok za svojo čredo, je pomembno poznavanje potreb molznic in  kakovost krme. Le s kakovostno krmo lahko pričakujemo, da bomo pri delu uspešni. Ob ustrezni kakovostni voluminozni krmi lahko samo iz osnovnega obroka pridobimo 15-16 kg mleka na molzni dan oziroma 5000 kg na leto. Osnovna krma slabše kakovosti ali pa nepravilna razmerja med njimi nas pripeljejo do tega, da moramo osnovni obrok dopolniti z energijskim ali beljakovinskim krmilom. In ravno na tej stopnji se začnejo stroški krme povečevati, saj moramo že za pokritje relativno nizke mlečnosti dodajati posamična draga krmila.

Vemo, da ob izravnanem krmnem obroku iz kilograma močne krme pridobimo 2 kg mleka. Pod močna krmila se štejejo vse krmne mešanice kot tudi posamična krmila (koruza, pšenica, ječmen…), ki jih krmimo. Na ta način si lahko vsak kmet sam izračuna koliko mleka je pridobil iz močne krme in koliko iz voluminozne krme. Ko pomnožimo porabo močne krme z dva, odštejemo to vrednost od dosežene povprečne letne mlečnosti krav, dobimo količino mleka iz voluminozne krme. Za gospodarno prirejo mleka se moramo čimbolj približati k 5000 kg mleka iz voluminozne krme oziroma, da porabimo 0,1 - 0,17 kg močne krme na kilogram mleka. Za molznico, ki daje v povprečju 7000 kg mleka, je tako ustrezna skupna uporaba močne krme 1000 kg na leto oziroma 0,14 kg močne krme na kg mleka.

Napake v prehrani povzročajo plodnostne motnje in različne bolezni (ketoza, acidoza, poporodna mrzlica…). Zaradi plodnostnih motenj se podaljšujejo dobe med telitvami in poporodni premori (seštevek trajanja servisnega intervala in servisne periode v primeru pregonitve). Servisni interval je obdobje od telitve do prve osemenitve, servisna perioda pa obdobje med prvo in uspešno osemenitvijo. Stroški podaljšane laktacije so zelo variabilni, dlje kot traja laktacija, višji so stroški na kg mleka. Na ta račun so že bile narejene strokovne analize, ki so pokazale, da vsak dan podaljšanega poporodnega premora nad 85 dni pomeni izgubo v protivrednosti za 12 kg mleka. Če vzamemo primer, da traja v hlevu s 30 molznicami poporodni premor 110 dni, je to izguba za 300 kg mleka na kravo oziroma 9000 kg (3000 €) za celotno čredo.

Tudi zdravljenje različnih bolezni pri kravah je strošek. Krave z visoko mlečnostjo so najbolj občutljive prva dva meseca po telitvi, zato si v tem času ne smemo privoščiti napake pri sestavi krmnega obroka. Raziskave kažejo, da je še sprejemljiv strošek nekje 2 % vrednosti od prodane količine mleka. Ne smemo pa pozabiti na količino mleka, ki ga zaradi zdravljenja z antibiotiki ne moremo prodati, tudi to je strošek.

 

Tabela 1: Priporočene referenčne vrednosti plodnostnih parametrov (Ambrožič, 2010)

DMT-doba med telitvami	365 dni (345-385)
PP-poporodni premor	85 dni (65-95)
SI-servisni interval	60 dni (50-70)
SP- servisna perioda	20-30 dni
IO-indeks osemenitve	1,5
Uspešnost prve osemenitve	60 %
Uspešnost odkrivanja pojatve	75-85 %
% krav v pojatvi do 60 dne pp	85

 

Ob neurejenih razmerah zaradi zdravstvenih in plodnostnih motenj prezgodaj izločamo načeloma najboljše krave v čredi. V ta namen moramo analizirati vzroke izločitve. Preveč izločenih krav zmanjšuje življenjsko prirejo mleka na kravo in s tem neugodno vpliva na ekonomiko prireje mleka na kmetiji. Ob dobri plodnosti lahko krave dosežejo v povprečju pet telitev v življenjski dobi. Remont oziroma obnova črede nad 20% pomeni prevelik delež izločenih živali.

Za konec si bomo v tabeli 2 na teoretičnem primeru pogledali skupne odvečne stroške, ki lahko nastanejo zaradi napačne prehrane in sistema reje. Predpostavili smo povprečno čredo, ki je v letu 2012 znašala v Sloveniji 19 molznic s povprečno prirejo 6224 kg mleka v standardni laktaciji. Poporodni premor smo ocenili na 120 dni, poraba močne krme 1000 kg/kravo (388 kg preveč), nekoliko več veterinarskih storitev in izločena ena krava preveč (26% remont). Povprečna cena mleka je bila 0,31 € in povprečna cena krmil 0,27 €.

 

Tabela 2:Nepotrebni stroški

Odvečni strošek	Vrednost stroška
Poporodni premor - 120 dni	2474 €
Prevelika poraba močne krme - 1000kg/kravo	1990 €
Dodatno zdravljenje živali (4 % vred. mleka)	735 €
Prevelik remont - 26 %	1100 €
SKUPAJ	6299 €

 

Vrednosti, ki jih vidimo so povsem realne in v praksi se srečujemo še z višjimi vsotami. Na takšen način si lahko rejci tudi sami izračunajo za svojo kmetijo. Mogoče rejci teh stroškov ne občutijo toliko. Bodisi, ker so razporejeni čez celo leto, bodisi, ker nikoli ne analizirajo ekonomike prireje. Stroške prireje mleka bi moral vsak rejec na svoji kmetiji dobro poznati. V tej smeri je bilo že veliko strokovno dorečenega dela, kar bi morali rejci s pridom izkoriščati.

Avtor: Rudi Tacer