Tudi letos smo na KGZS Zavodu Ptuj za študente univerzitetnega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL organizirali terenski ogled namakalnih sistemov na našem področju. V okviru predmeta Dreniranje in namakanje so študenti pod mentorstvom prof. dr. Mojce Šraj in vodstvom našega zavoda opravili terenski ogled namakalnih sistemov in različnih tehnologij namakanja v severovzhodni Sloveniji, natančneje na Ptujskem polju, ki se razteza ob reki Dravi od Ptuja do Ormoža.
Najprej smo se ustavili v Ormožu, na lokaciji črpališča velikega namakalnega sistema, kjer smo predstavili splošne značilnosti delovanja Zavoda Ptuj, aktivnosti na področju namakanja in postopke ter težave pri uvedbi namakanja na področju, ki ga pokriva naš zavod. Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo in spiritus agens namakanja na tem področju nam je v nadaljevanju predstavil namakalni sistem Ormož, ki je bil zgrajen v več fazah in bo skupno, ko bo končan, pokrival skoraj 1000 ha kmetijskih zemljišč. Vodni vir za ta namakalni sistem je odvodni kanal HE Formin, ki tudi v poletnih mesecih zagotavlja izdatno količino vode za namakanje kmetijskih zemljišč na tem področju.
Študentom je podrobno in nazorno opisal delovanje in značilnosti namakalnega sistema Ormož, težave pri uvajanju namakanja in lastnosti upravljanja ter vzdrževanja namakalnega sistema.
Predstavil jim je tudi značilno kulturo tega področja, to je ptujski lük, ki je med drugim prva zelenjava z zaščitenim geografskim poreklom v Sloveniji. Skupaj z avtohtono sorto jabolk 'Carjevič' pa je v preteklosti ptujski lük predstavljal edino kulturo, ki so jo prebivalci tega področja prodajali tudi na cesarskem Dunaju v takratnem Avstrijskem cesarstvu oziroma kasnejši Avstro-Ogrski monarhiji.
Slika 1: Študenti UL FGG pri predstavitvi in ogledu črpališča namakalnega sistema Ormož in kanala reke Drave (Vir: M. Černe)
Miran Klinc je poudaril tudi pomen in načrtovanje namakanja v kmetijstvu, vpliv uvedbe namakanja na strukturo in ekonomiko kmetijske pridelave ter izpostavil pomanjkanje strokovnjakov s področja projektiranja namakalnih sistemov, ki jih pri uvedbi namakalnih sistemov nujno potrebujemo.
Slika 2: Notranjost strojnice črpališča namakalnega sistema Ormož (Vir: M. Černe)
Po izčrpnem prispevku M. Klinca, kateremu so študentje z zanimanjem prisluhnili je sledil ogled različnih namakalnih tehnologij v kmetijstvu. Žal so letošnje obilne majske padavine preprečile, da bi si delovanje različnih tehnologij ogledali tudi v praksi, zato smo si to ogledali na kmetiji Krabonja v Mihovcah, kjer so nam prijazno predstavili in pokazali različno namakalno opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu.
Študenti so s posebnim zanimanjem prisluhnili dedku Francu Krabonji, ki je zelo doživeto in slikovito predstavil opremo za namakanje in značilnosti kmečkega dela in življenja v preteklosti in danes. Ogledali smo si naslednje tehnologije namakanja: rolomate ali bobenske namakalnike, razpršilno tehniko namakanja in kapljično namakanje.
Tako smo skupaj z občino Ormož in kmetijo Krabonja iz Mihovcev študentom uspešno predstavili namakanje v praksi in ogled namakalnega sistema in jim (upam, da) omogočili koristen pouk pri predmetu Dreniranje in namakanje tudi izven predavalnice.
Pripravil:
Marko Černe, univ.dipl.inž.agr.
Svetovalec specialist za namakanje