»Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran« pravi znani slovenski pregovor. S tem bi se zelo strinjala kajti jabolko vsebuje veliko hranljivih in zdravilnih lastnosti. Tudi voda, v kateri zavremo jabolka, pravimo ji jabolčna voda, zdravi. Deluje protivnetno in iz našega telesa odnaša toksine. In ravno jabolko je pri nas najbolje zastopana sadna vrsta. Jabolko je star sadež. Poznamo ga iz zgodb Svetega pisma, kot prepovedan sadež. Izvira iz pradavnine, iz Kavkaza. Kemijska sestava jabolka je sestavljane iz vode, ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, rudninskih snovi, vitaminov, sadnih kislin, surovih vlaken, pektinskih snovi, taninov, barvil, aromatičnih snovi, voščenih snovi in encimov.
Človek je v preteklosti za preživetje nabiral plodove samoniklih rastlin. Ker je pozneje opazil razlike v kakovosti, je začel odbirati seme. Tako je nastala nova panoga Sadjarstvo. V Evropo naj bi prišla preko Orienta ali s selitvami plemenskih narodov. Pripravo jabolčnika so verjetno poznali že Kelti. Prelomnica v razvoju sadjarstva je bilo odkritje cepljenjke. V srednjem veku so jabolka uporabljali za kuho in jabolčnik. Sadjarstvo se je razvijalo na samostanskih in grajskih vrtovih. Leta 1817 je v Celovcu izšla prva strokovna knjiga z naslovom »O sadjarstvu«.
V nadaljevanju bom opisala stare (Bobovec, Carjevič in Štajerski Mošancelj) in nove sorte jablan (Rubelit, Bonita, Ariane Les Naturianes). Stare sorte jablan so bile močno prisotne v preteklosti, izpred 100 let in so zbrane v skupini starih jablanovih sort. Toda kljub temu jih ne smemo zanemariti. Okusna aroma, sočnost, lepe barve in različne oblike plodov jabolk. Nove sorte se priporočajo zaradi večje odpornosti (jablanov škrlup), obstojnosti in tržne usmerjenosti. Imajo dobre tehnološke in pomološke rezultate.
BOBOVEC poreklo sorte ni točno znano. Najbolj razširjena sorta po kmečih sadovnjakih v preteklosti. Je pozna sorta jablan.
Gojili so jo konec 18.stoletja. Je triploidna, manj kakovostna sorta, primerna za predelavo v mošt ali jabolčno vino. Najverjetneje izvira iz Porenja (Nemčija).
Sinonimi: Veliki renski bobovec, Bobovček, Veliki bob.
Čas obiranja in zrelosti: Zori v drugi polovici oktobra, uporaben je od januarja do junija.
Velikost in oblika: Plodovi so srednje drobni, debeli, po velikosti neizenačeni, proti muhi zoženi, s kratkimi in debelimi peclji. Okroglasti do okroglasto kopasti oziroma sploščeno okroglasti. Lahko so tudi rahlo rebrasti.
Koža: Z dozorevanjem osnovna zelena barva prehaja v belkasto zelenorumeno do belkasto rumeno. V poznejšem času postane zelenorumena. Lenticele so precej izstopajoče.
Meso in okus: Je trpko, sprva trdo in kislo, pozneje se zmehča in postane bolj harmonično in sočno. Plodovi dobro prenašajo prevoze in so odporni na otiske.
Uporaba: Uporablja se za predelavo v jabolčnik, sadni sok in kompote.
Slika 1: Prerez jabolka Bobovec.
CARJEVIČ je diploidna, srednje zgodna sorta, je naključni sejanec, najden v letih 1870-1875 njena domovina je Štajerska. Sinonimi: Rdečelička, Carjevička, Kronprinz Rudolf.
Čas obiranja in zrelosti: Čas obiranje je konec septembra do začetka oktobra. Uporabna je vse do spomladi.
Velikost in oblika: Plodovi so izenačeni in ploščato okrogli, s srednje dolgimi peclji. So srednje debeli. Po obliki je plod sploščeno okroglast proti muhi zožen.
Koža: je gladka. Osnovna barva je bledo-rumenkastozelena in prehaja v bledo rumeno z značilnim živordečim obravanjem. Pokrovna barva je temno rdeča, z rjavim odtenkom. Lenticele so neizrazite, drobne, okroglaste, rumenkaste ali sivorjave.
Meso in okus: Meso je rumenkasto belo, sočno, drobnozrnato, zelo topno, srednje čvrsto, sladko- kiselkasto.
Uporaba: Uporablja se kot kakovostno namizno jabolko, primerno za predelavo. Plodovi so občutljivi za prevoze in otiske.
Slika 2: Prerez jabolka Carjevič.
ŠTAJERSKI MOŠANCELJ izhaja iz Štajerske. Drevo je šibkejše. Njeni sinonimi so Mošancelj, Dunajka, Mošanckar, Trdič, Trdika, Dunajka.
Čas obiranja in zrelosti: Zori sredi meseca oktobra. Uporaben je od januarja do maja.
Velikost in oblika: Plodovi so drobni, srednje debeli. Podolgovati in nekoliko zoženi proti muhi.
Koža: Je zelenkasto rumene barve ob obiranju
Meso in okus: Meso je sočno, čvrsto, vinsko- kiselkastega okusa z značilno aromo. Na otise ni občutljiv, zelo dobro prenaša transporte. Slovenski mošancelj so v preteklosti izvažali v Indijo.
Sorta je precej občutljiva na jablanov škrlup.
Uporaba: Odlična namizna sorta. Uporaben za predelavo v jabolčnik in kompot.
Slika 3: Prerez jabolka Štajerski Mošancelj.
BONITA je ena izmed novejših sort češkega porekla. Je križanec sorte Topaz s sorto Pink Lady. Drevo je srednje bujne rasti.
Odpornost: Odporna na škrlup.
Plodovi in rast: Plod je srednje velik, okroglo valjaste oblike. Obarvan s rdečkasto do roza barvo. Plod je sladko kislega okusa. Skladiščenje je ocenjeno kot zelo dobro.
Slika 4: Jabolko Bonita.
RUBELIT je novejša sorta, odporna na škrlup. Križanca med Topazom in jablano z oznako UEB 2732/2. Lastnik licence je Konsortium Südtiroler Baumschuler (KSB).
Odpornost: Odporna na škrlup in tolerantna na pepelovko.
Plodovi in rast: Srednje bujna do bujna rast, obilno cveti in redno rodi. Plodovi so srednje veliki do veliki, v celoti prekriti z rdečo krovno barvo z rahlonakazanimi progami. Plodovi so mesnati, sočni in sladko kislega okusa.
Čas zorenja: 6 dni pred Zlatim delišesom.
ARIANE LES NATURIANES sorta je križanec sort križanca (Florina x Prima) in Zlatega delišesa. Žlahtnitelj sorte je INRA (Francija), imetnik licence je Novadi.
Odpornost: Odporna na škrlup in dovzetna za mokasto jablanovo uš.
Plodovi in rast: Sorta ima srednje velike plodove, ki so pokriti z rdečo barvo in vidnimi belimi lenticelami. Plodovi so trdi, vsebnost topne suhe snovi in kislin je visoka.
Rast drevesa je srednje bujna. Posebna pozornost v pridelovanju velja nameniti redčenju, saj se sorta težje kemično redči. Pri skladiščenju je možen pojav porjavenja kožice. Zdrži do konec februarja v hladilnici.
Anja Hohler, univ.dipl.inž.Agronomije
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Viri:
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/JAVNI-RAZPISI/2024/JR-mladi-kmeti-2024/Sadni_izbor_2022.pdf
Viršček Marn M. 1998, Sorte jabolk, Ljubljana, Kmečki glas 1998
Godec B…(et al.) 2019, Sadni izbor za Sloveniji 2018, Ljubljana, Javna služba za sadjarstvo 2019
Društvo podeželske mladine Mislinjske doline 1998, Slovenj Gradec, Kmetijska založba 1998
Nazaj na seznam novic