V vzhodnem delu Evrope ( Ukrajina, Litva, Latvija, Estonija, Poljska, Češka, ) se v zadnjih letih širi pojav nevarne virusne bolezni Afriške prašičje kuge (APK) in po najnovejših podatkih je prisotna tudi na Madžarskem kot v Romuniji.
Do 24.5. 2018 je bilo zabeleženih 8 pojavov APK na ozemlju Madžarske. Bližina pojava APK v sosednji Madžarski predstavlja nevarnost vnosa bolezni na ozemlje Slovenije.
Bolezen APK najpogosteje vnesejo na nova neokužena območja, okuženi divji prašiči. Vnos bolezni pa je lahko tudi preko ravnanja ljudi, če iz okuženih območij prinašajo mesne izdelke narejene iz okuženih prašičev in jih odmetavajo kot ostanke, ki pridejo v stik s prašiči.
Potem ko pride do pojava bolezni se širi predvsem z neposrednim stikom zdravih domačih ali divjih prašičev z okuženimi bolnimi ali poginulimi okuženimi prašiči. Pri tem pa je potrebno poudariti, da se na okuženem območju prenaša na zdrave prašiče tudi zaradi ravnanja ljudi. Nezadostno čiščenje in razkuževanje po stiku z okuženimi živalmi ter ravnanje s trupli poginulih živali. V stiku z virusom se naprej prenaša preko obutve, oblačil, vozil, opreme za prevoz. Nevarnost za vnos KPK je krmljenje prašičev z ostanki mesnih izdelkov, prinešenih ali uvoženih iz okuženih območij.
Afriška prašičja kuga seveda ni nevarna za ljudi in človek ne zboli s to boleznijo. Predstavlja pa velik ekonomski pomen saj škoda, ki nastane zaradi pojava APK prizadene prašičerejo in posledično celotno gospodarstvo. Virus APK povzroča masovne pogine prašičev, gospodarske izgube kmetij in predelovalne industrije, ker se omeji promet prašičev in mesa iz okuženega območja. Izguba nastane tudi pri lovskem področju zaradi pogina divjih prašičev. Zaradi pojava APK se populacija divjih prašičev znatno zmanjša ali praktično izgine.
Preprečevanje vnosa APK
Pomembno vlogo pri preprečevanju širjenja bolezni imajo lovci, da svojim ravnanjem preprečujejo širjenje bolezni med divjimi prašiči. Vsako odkritje nenavadnega vedenja divjih prašičev ali najdeno truplo divjega prašiča je potrebno prijaviti na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali center za obveščanje tel. št. 112
Klinični znaki bolezni
Pri divjih prašičih se bolezen kaže po večjem masovnem poginu živali na nekem območju. Pri domačih prašičih so znaki podobni kot pri Klasični prašičji kugi. Če pride do pogina prašičev med vsemi kategorijami je lahko sum na pojav bolezni. Nenadni pogin brez očitnih znakov, povišana telesna temperatura od 40,5 do 42 ⁰ C, rdeči vršički ušes, na repu, spodnji deli okončin ter na delu prsi in trebuha. Prašiči imajo zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza ali modrikavost, motnje v koordinaciji pred poginom. Pojavi se lahko bruhanje in krvava driska in izcedek iz oči. Pogini po okužbi so v 6 do 13 dneh včasih kak dan več. Smrtnost prašičev po okužbi je lahko 100 %.
Kaj storiti v rejah prašičev, da ne pride do vnosa bolezni ?
Preprečiti je potrebno vnos virusa v rejo na način, da preprečimo stik divjih prašičev z domačimi, kot najpogostejši način vnosa okužbe. Preprečiti, da prašiči dobijo v hrani ostanke mesa ali mesnih izdelkov, ki so lahko okuženi z nevarnim virusom. Obiske hlevov je potrebno omejiti in kontrolirati ter obvezno uporabljati pred vhodi razkuževalne barijere, ki preprečujejo vnose preko obutve. Obiskovalci se morajo pred vhodom v hlev preobleči, stuširati in razkužiti. Najbolj primerno pa je, da se v hleve ne spušča ljudi, ki so lahko potencialni vnašalci virusa. Vzdrževati red in čistočo v hlevih ter skrbeti za zatiranje miši in podgan. Vseljujemo prašiče z znanim izvorom, označitvijo in vodenim registrom prašičev.
Rizične reje v Sloveniji
Glede na situacijo in možnost vnosa bolezni preko divjih prašičev je potrebno v rejah, ki so na prostem ali imajo izpuste na prosto urediti ograje, ki bodo preprečile možen stik divjih prašičev z domačimi prašiči. Kombinacija mrežaste ograje in električnega pastirja z ustreznim razmakom dvojne ograje je praktičen način, da ne more priti do stika okužene živali z zdravimi domačimi prašiči. Razmak med dvema ograjama mora biti dovolj širok od 1 do 1,5 m, ki prepreči nevarnost vnosa bolezni. Reja divjih prašičev v oborah ali alternativnih pasem prašičev v oborah je v dani situaciji rizična reja in je potrebno prvenstveno zgraditi dvojne ograje zaradi biovarnosti.
Postopke v primeru, da se pojavi sum bolezni določa poseben Načrt ukrepov, ki ga vodi Uprava za varno hrano. Po potrditvi se določi okuženo območje polmera 3 km in ogroženo območje polmera 10 km ali tudi širše. Vsi ostali ukrepi se izvajajo po načrtu in striktno na terenu. Ukrepi seveda najbolj prizadenejo rejce prašičev na okuženem območju, ki omeji promet prašičev, prodajo mesa in predstavljajo gospodarsko škodo zaradi vseh ukrepov, ki jih je potrebno izvajati. Zaradi tega je potrebno storiti vse, da do vnosa bolezni na zdrave domače prašiče nebo prišlo. Slovenija je država z ugodnim zdravstvenim stanjem prašičev in potruditi se moramo, da to stanje zdravja prašičev ohranimo in ohranimo to živinorejsko panogo ter proizvodnjo kvalitetnega domačega mesa prašičev.
KGZS Zavod Ptuj
Kmetijska svetovalna služba
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Nazaj na seznam novic