Pridelava hrane je za vsako državo strateškega pomena in izredno pomembna je zadostna samooskrba z osnovnimi prehranskimi artikli. Pri samooskrbi pa igra pomembno vlogo tudi pridelava in predelava ter neposredno trženje pridelkov in izdelkov s kmetij.
V Sloveniji imamo na podeželju veliko primerov dobrih praks v osnovni pridelavi tako rastlinske kot živalske proizvodnje. Za samooskrbo je pomembno, da to kar naša kmetijska gospodarstva pridelajo nadgradijo še s predelavo v končne produkte. Potrebovali bil bolšjo povezanost v prehranski verigi. Usmerjeni bi morali biti v dodano vrednost proizvodnje, kjer bi kmetje, zadruge, predelovalni obrati in trgovske verige partnersko ter povezano sodelovali. Temu žal ni tako in zaradi tega trpi samooskrba v naši državi.
V sestavku pa se želim bolj posvetiti področju dobrot iz slovenskih kmetij. Gre za kmetije, ki svojo osnovno pridelavo nadgradijo s predelavo in neposrednim trženjem svojih pridelkov in izdelkov na lokalnem trgu. Tržna niša neposredne prodaje pridelkov in izdelkov še zdaleč ni dovolj dobro izkoriščena. Izpostaviti pa je potrebno, da imamo veliko primerov dobrih praks zaokrožene pridelave in predelave na kmetijah, ter neposrednega trženja dobrot.
V Sloveniji imamo 31. letno tradicijo senzoričnega ocenjevanja Dobrot slovenskih kmetij. Smo edina evropska država, ki ima takšno ocenjevanje na državnem nivoju, poleg tega pa še vrsto lokalnih ocenjevanj. Po podatkih je bilo na Dobrotah slovenskih kmetij skupaj ocenjenih že 29.343 izdelkov. Podeljenih je bilo skupaj 21.053 priznanji od tega kar 8.908 zlatih. Senzorična ocena izdelka daje udeležencu ocenjevanja informacijo o kvaliteti in tudi o tem, kako še izboljšati ocenjen izdelek. S ciljem razvoja pestre kakovostne ponudbe s podeželja kmetijska svetovalna služba po vsej Sloveniji redno organizira strokovna izobraževanja, ekskurzije in oglede primerov dobrih praks, ter nudi strokovna svetovanja. Vse to je imelo vpliv, da so se izdelki s kmetij skozi leta izboljševali in danes dosegajo vrhunsko kakovost.
Priglašene dopolnilne dejavnosti kmetij ali druga oblika registracije kmetij
Običajno imajo kmetije priglašeno dopolnilno dejavnost na kmetiji, kjer se poleg osnovne pridelave ukvarjajo še z dopolnilnimi dejavnostmi. V Sloveniji ima 6.440 kmetij priglašeno storitveno dejavnost s kmetijsko in gozdarko mehanizacijo in opremo, 3.890 kmetij ima priglašeno predelavo osnovnih kmetijskih pridelkov, 2042 kmetij ima priglašeno dejavnost povezano s tradicionalnimi znanji. Kot dopolnilno dejavnost pa ima 1643 kmetij priglašeno turistično dejavnost, od tega se 1074 ukvarja z kot gostinsko dejavnostjo.
V preteklih desetletjih, ko Slovenija še ni bila članica evropske skupnosti, so najbolj vztrajne kmetije, ki so imele željo predelovati lastne pridelke na kmetiji, bile praktično primorane k ustanovitvi s.p./d.o.o. Nastala je nerodna situacija, saj so dobrote s slovenskih kmetij, gledano z vidika zakonodaje, strogo zakonsko opredeljene izključno za kmetije s priglašeno kmetijsko dejavnostjo. Novo programsko obdobje Skupne kmetijske politike 2021 – 2027 daje kmetijam na podeželju posebno mesto, ker se zavedajo, da le skozi kmetijo, ki prideluje hrano, jo tudi predeluje in trži v sklopu kratkih verig, krepi podeželje in samo socialno-ekonomsko strukturo posameznega mikro območja. Tako je v preteklosti nastal predlog delegiranega akta EU Komisije, ki bi omogočal, da so pridelki in izdelki, ki prihajajo s kmetij označeni brez dodatnih stroškov certificiranja, seveda predelani na mestu izvora oz. pridelave surovin. Ta osnutek je predvidel zelo razvojne okvirje s katerimi bi krepili podeželje na način, da bi smela kmetija zaposliti največ 10 oseb in njen prihodek ne bi smel presegati 2 mio prihodka (govorimo še vedno o kmetiji!). Tako je EU Komisija skozi odlične parametre poslovnosti podala strateško usmeritev razvoja kmetije z dopolnilno dejavnostjo – in ta meja je gornja meja, ko govorimo, da je to še vedno kmetija.
Vodilne države na področju lokalnih predelav in prodaj, ki imajo nacionalno zakonodajo s tega področja odlično urejeno (Francija, Avstrija, Nemčija, Madžarska,…), niso želele sprememb, zato da bi v lastni državi ohranile to, kar imajo. Tako so preko politike zaustavili, da bi osnutek delegiranega akta zaživel oz. bil objavljen. Vendar pa, nam lahko služi kot odlična vsebinska iztočnica, kako s slovenskimi dobrotami naprej, da jih ohranimo, aktualiziramo in povežemo most med podeželjem in urbanim okoljem.
Kaj v Sloveniji želimo na kmetijah s predelavo pridelkov v izdelke ?
Osnova ponudbe Dobrot iz slovenskih kmetij mora biti lastna pridelava in nato predelava ter prodaja domačih izdelkov. Iz tega stališča je kmetija ali kmetijsko gospodarstvo organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in predelavo. Dilema nastaja v pojmovanju kmetije, ki se ukvarja s predelavo in ima priglašeno dopolnilno dejavnost, ali je registrirana kot samostojni podjetnik/podjetnica, podjetje ali drugo.
S stališča razvoja slovenskega podeželja je, da to kar na kmetijskih površinah pridelamo v čim večji meri tudi na podeželju predelamo v končne produkte, zato bi bilo smiselno, da zadeve primerno uredimo in zaščitimo. Podeželje na ta način nudi razvoj novih delovnih mest in možnosti zaposlovanja. Predvsem pa slovensko podeželje pridobiva na pomenu oskrbe prebivalcev in turistov s pristno domačo pridelano hrano višje kakovosti.
Kaj v Sloveniji ne želimo na kmetijah s predelavo?
Ko govorimo o izdelkih, ki nosijo ime kmetije ali jih pojmujemo kot Dobrote s slovenskih kmetij je osnova lastno pridelana surovina. Za potrošnike je potrebno zagotoviti, da so v Dobrotah s slovenskih kmetij vdelane surovine iz lastne pridelave z možnostjo omejenega dokupa iz lokalnega trga, to je slovenskih kmetij. V teh izdelkih pa si ne želimo surovin neznanega porekla, izjema so lahko samo tehnološke surovine. To je osnova, da v Sloveniji postavimo sistem sledljivosti in zaščite slovenskih pridelkov in izdelkov. Vso to sledljivost in kontrolo je potrebno vzpostaviti za zaščito vseh kmetij, ki svojo dejavnost gradijo na poštenih osnovah. Izločiti pa je potrebno vse tiste, ki teh zakonitosti ne izpolnjujejo.
Ali je vključevanje izdelkov s kmetij v sheme dobra odločitev?
Postavlja se dilema kako na trgu ločiti pridelke in izdelke, ki prihajajo iz slovenskih kmetij, da bodo prepoznani, ustrezno označeni ter da bo potrošnik imel možnost izbire. Sedanje sheme kakovosti in označitve, ki so uvedene, so za male predelovalne obrate na slovenskih kmetijah finančno in organizacijsko zahtevne, posledično se kmetije ne odločajo za vključitev. Ali je smiselno vztrajati na sistemih shem, ki se ne uveljavijo in se ne uporabljajo na slovenskih kmetijah?
Možna rešitev - sprejetje zakonske ureditve zaščite pridelkov in izdelkov slovenskih kmetij.
Za ureditev razmer na trgu in zaščito vsega, kar pridelajo in predelajo slovenske kmetije in kmetijska gospodarstva bi bilo potrebno sprejeti zakonsko zaščito. Tisti, ki bi znak uporabljali pa bi morali spoštovati zakonske zahteve in pravilnik o uporabi znaka Dobrot slovenskih kmetij.
Smiselno bi bilo, da vse te male obrate z lastno pridelavo in predelavo, ki so in bodo vzpostavljeni na naših kmetijah in kmetijskih gospodarstvih izpostavimo. Pravico, do uporabe znaka bi imela kmetija ali kmetijsko gospodarstvo, ki je vpisano v Register kmetijskih gospodarstev in letno vloži vlogo za ukrepe kmetijske politike. Na ta način je zagotovljen del spremljanja pridelave na kmetijah in nadzora nad obsegom proizvodnje.
Glede surovin pa kmetijsko gospodarstvo dokazuje količine in poreklo lastnih in dokupljenih surovin z drugih kmetij s prejetimi računi, z evidencami ali drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin, ki jih je treba hraniti pet let od poslovnega dogodka.
Z ozirom na 31. letno tradicijo ocenjevanja Dobrot slovenskih kmetij, bi bilo smiselno vgraditi senzorično ocenjevanje v sistem pridobitve znaka in promocije zaščitne znamke Dobrot iz slovenskih kmetij. Kmetija s svojim izdelkom na ocenjevanju preverja kakovost in pridobi možnost uporabe zaščitnega znaka za označevanje izdelkov. Za vse pa se preko senzoričnega ocenjevanja in prejetih priznanj vrši skupna promocija in enotno nastopanje na lokalnem trgu.
Takšno zaščito in promocijo pa bi na podlagi sprejete zakonodaje moralo sistemsko podpirati Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj gre za slovensko hrano in zagotavljanje samooskrbe v Sloveniji.
Peter Pribožič
Nazaj na seznam novic