Odločitev za ekološko kmetovanje je odločitev kmetij za strogo spoštovanje naravnih sistemov in zagotavljanje ohranjanja zdravja tal, vode, rastlin in živali ter ravnovesje med njimi. Kmetije morajo izvajati pravila, ki jih zapoveduje evropska zakonodaja, kontrole so redne in natančne in zajemajo vse postopke na kmetiji. Ekološke kmetije zelo veliko prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Veliko krat se sliši napačno mnenje, da so za ekološko kmetijstvo primerne samo ekstenzivne kmetije in da je to kmetovanje zgolj samooskrbno. V nasprotju z tem mnenjem je potrebno na ekoloških kmetijah tudi preživeti.
Odločitev za ekološko kmetovanje je hkrati odločitev za znanje, za poznavanje procesov v naravi, ki so medsebojno soodvisni in povezani.
Kmetije, ki vstopajo v ekološko kmetovanje in ga kasneje razvijajo, imajo različna pričakovanja, kot je, povečan dohodek, širša promocija ekološke hrane, prepoznavnost itd.., nekateri se odločijo tudi zaradi subvencij, ki so namenjene za ohranjanje okolja.
Tržne poti ekoloških kmetij so po navadi vezane na ponudbo na lokalnem trgu, ki se v zadnjih leti še razvija in širini. Tudi povpraševanje po ekološki hrani narašča, saj na policah v trgovskih centrih dobimo pogosto uvoženo ekološko hrano, ker ni dovolj domače ponudbe. Zato so tu velike priložnosti, predvsem v povezanosti pridelovalcev med seboj in organiziran nastop na trgu z spremembo zakonodaje glede ponudbe hrane v javne zavode.
Številne kmetije, ki imajo naravne pogoje in delno že razvite sonaravne načine pridelave (manjša uporaba FFS, mehanska obdelava tal itd.), obstajajo dobri pogoji, da bi lahko vstopile v sistem kontrol ekološkega kmetovanja ter s tem povečale ponudbo ekološke hrane na trgu. Priporočamo jim , da z odločitvijo ne odlašajo, saj trg za ekološko zastopane slovensko pridelane izdelke ni zasičen in na drugi strani se pojavlja vedno več kupcev, ki iščejo tako hrano. Zato za zadostitev vseh potreb na trgu rabimo več ekoloških kmetij, več površin in pridelane več ekološke hrane.
Prehod v ekološko kmetovanje je postopen, saj je potrebno celotno kmetijsko gospodarstvo in zemljo pripraviti na ekološko pridelavo. Za pridobitev certifikata sheme kakovosti ekološka pridelava potrebuje kmetija 2 oziroma 3 leta. V tem vmesnem času je kmetija v preusmeritvi iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo. Preusmeritev se začne po prijavi v kontrolo in certificiranje ekološkega kmetovanja, podpisu pogodbe in uvodnem izobraževanju.
Obdobje preusmeritve traja najmanj dve leti, za trajne nasade pa tri leta. Obdobje preusmeritve se lahko v določenih primerih tudi podaljša. Pri tem je potrebno poudariti, da se v primeru katerega koli nedovoljenega sredstva, po vstopu v kontrolo, preusmeritev šteje od datuma zadnje uporabe nedovoljenega sredstva. Določitev statusa pridelka je odvisna od tega, v katerem obdobju vegetacije se je pridelovalec vključil v kontrolo.
Tako imajo pridelki v obdobju preusmeritve v ekološko kmetovanje naslednje statuse:
S pomočjo ekološkega kmetijstva lahko kmetije ustvarijo višjo dodano vrednost ne samo pri svojih proizvodih temveč tudi pri drugih alternativnih dejavnostih na kmetijah, kjer je še mnogo neizkoriščenih priložnosti (na primer turizem na ekoloških kmetijah, dopolnilne dejavnosti in tako dalje).
Pripravila:
Cvetka Bunderla, univ.dipl.ing.agr.
terenska svetovalka
KGZ-Zavod Ptuj
Nazaj na seznam novic