Zaradi vse pogostejših nepredvidljivih vremenskih sprememb, ki se iz leta v leto stopnjujejo in posledično naredijo nepopravljivo škodo pri zelenjadarjih – pridelovalcih zelenjave, moramo razmišljati o dolgoročni rešitvi – postavitvi rastlinjakov. Še posebej pri tistih, ki se profesionalno ukvarjate s pridelavo in prodajo doma gojene tržne zelenjave. Ena od rešitev je lahko postavitev rastlinjakov, ki poskrbijo, da toča in slabe vremenske razmere, ne uničijo pridelka.
»Do 1. junija 2018 so se vsi rastlinjaki uvrščali med enostavne oz. nezahtevne objekte, po novi zakonodaji, ki se je pričela uporabljati po tem datumu, moramo za rastlinjake, večje od 150 kvadratnih metrov, naročiti projektno dokumentacijo, pridobiti številna soglasja in plačati komunalni prispevek,«. Dodaten problem je tudi ta, da rastlinjak v večini primerov postavimo na kmetijsko površino, zato je potrebno po novem za to zemljišče plačati dvojno: komunalni prispevek in tudi katastrski dohodek.
OPOZORILO!
Za rastlinjake, ki so začasni objekti, ni potrebno pridobiti nikakršnega dovoljenja in zanje ne obstajajo omejitve. So pa izjeme, ki jih določajo občinski prostorski akti. Enako velja za rastlinjake do 50 kvadratnih metrov.
Rastlinjaki
Rastlinjaki oziroma stavbe za rastlinsko pridelavo po veljavni gradbeni zakonodaji spadajo med:
- enostavne objekte, površina do 50 m2,
- nezahtevni objekti, površina do 150 m2, ne glede na velikost
nosilnega razpona,
- manj zahtevni objekti, površina nad 150 m2,
- zahtevni objekti, samo splošna merila.
Po investicijski uredbi je zraven splošnih pogojev potrebno pri prijavi na razpis za naložbe v rastlinjake priložiti še:
- pravnomočno vodno dovoljenje, razen, če se uporablja deževnica,
- pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja,
- prizna se lastno delo do 20 % upravičene vrednosti celotne naložbe.
UREDITEV POSTAVITVE RASTLINJAKOV
Gradbenega dovoljenja ne potrebujemo za:
- enostaven objekt ; to je objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven;
- začasen objekt – je namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono (Gradbeni zakon2, 5. člen).
Za zahtevne, manj zahtevne objekte in nezahtevne objekte je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Manj zahteven objekt je tisti, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. Podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev določa Uredba o razvrščanju objektov (Ur. L. RS št. 37/2018).
Vsak objekt, ne glede na to, kakšne vrste objekt je glede na Uredbo o razvrščanju objektov, mora biti načrtovan v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih za konkretno območje določajo občinski prostorski akti. Podrobnejšo vsebino, obliko in način izdelave dokumentacije za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte določa Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (spletna stran MOP).
Glede postavitve rastlinjaka (oziroma stavbe za rastlinsko pridelavo v skladu z Prilogo 1 Uredbe) v Sloveniji velja:
- za rastlinjake do 50 m2 (enostavni objekti) in za rastlinjake, ki so začasni objekti, ni potrebno pridobivati gradbenega dovoljenja;
- za rastlinjake od 50 do 150 m2 (nezahtevni objekti) je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt. Med nezahtevne objekte spadajo tudi rastlinjaki, ki so dani na trg kot celota.
To so rastlinjaki, ki so kupljeni na trgu kot izdelki s certifikatom (za varnost jamči proizvajalec). Za te rastlinjake za pridobitev gradbenega dovoljenja ni previden projekt ampak le skica, ki jo investitor izdela sam, s podatki o proizvodu, ki jih prilaga proizvajalec. Vlogo za takšno dovoljenje lahko izpolnite sami. Na obrazec vrišete lego objekta na kopiji zemljiškega katastra, tloris in prerez objekta, zraven pa priložite soglasja in mnenja, ki so potrebna v primeru, da se postavlja na primer v območju varovalnega pasu in varovanih območji. Projektne dokumentacije ni potrebno izdelati, potrebno je še dokazilo o pravici gradnje.
V procesu izdaje gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt se ugotavlja skladnost s prostorskim aktom, vključuje se stranske udeležence (mejaše), pridobiti je potrebno mnenja in soglasja.
- za večje rastlinjake, ki so stalni (manj zahtevni objekti) je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje na podlagi izdelane Dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), skupaj z vsemi potrebnimi soglasji, mnenji in poravnanimi prispevki (plačilo komunalnega prispevka - občine imajo sicer možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo ali pa investitorja v celoti oprostijo plačila komunalnega prispevka).
Vsak objekt, ne glede na to, kakšne vrste objekt je glede na Uredbo o razvrščanju objektov, mora biti načrtovan v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, ki jih za konkretno območje določajo občinski prostorski akti. Podrobnejšo vsebino, obliko in način izdelave dokumentacije za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte določa Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov.
Uredba o razvrščanju objektov. Spletna stran: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-listrs/vsebina/2018-01-1900. 4 Priloga 1 Uredbe. 12711 - stavbe za rastlinsko pridelavo. Spletna stran: http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2018-01-1900-p1.pdf
Občine imajo v skladu z drugim odstavkom 227. člena ZUreP-2 možnost predpisati delno ali celotno oprostitev komunalnega prispevka za posamezne vrste ne stanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. Odločitev glede teh oprostitev je v pristojnosti posamezne občine.
Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) in njegov podzakonski predpis, ki podrobneje določa vsebino odloka, ki določa podlage za odmero komunalnega prispevka in odmero komunalnega prispevka, določata le okvirna pravila za določanje podlag in odmero komunalnega prispevka, med tem, ko je odmera komunalnega prispevka in določitev višine komunalnega prispevka v pristojnosti posamezne občine.
Z UreP-2 določa, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo, ali povečuje zmogljivost objekta ali spreminja njegovo namembnost. Zavezanec plača komunalni prispevek le za posamezno vrsto komunalne opreme, na katero se objekt priključuje oziroma mu je omogočena njena uporaba. Pri rastlinjakih je to praviloma le cesta.
Posamezne občine se ne strinjajo že s samo zakonsko oprostitvijo za enostavne objekte, saj menijo, da bi moral biti edini kriterij za plačilo komunalnega prispevka priključevanje oziroma uporaba komunalne opreme, ne pa dejstvo, da za te objekte ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (Odgovor MOP).
Izjema velja za postavitev premičnih tunelov in nadkritin. Zanje določbe gradbenega zakona ne veljajo. Gradbeni zakon določa, da se določbe zakona ne uporabljajo za graditev objektov, ki pomenijo kmetijsko-gozdarsko opremo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča (1. člen, tretji odstavek). Zakon o kmetijskih zemljiščih pa med pomožno kmetijsko gozdarsko oprema uvršča tudi premične tunele in nadkritine (3. člen, točka e).
V Sloveniji lahko na območju kmetijskega zemljišča lokalna skupnost v prostorskem aktu dopusti gradnjo naslednjih objektov ali posegov v prostor:
- enostavni (kamor sodijo rastlinjaki do 50 m2) in
- nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kamor sodijo rastlinjaki do 150 m2),
- razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 3. č člen).
Postavitev rastlinjakov, večjih od 150 m2, zaradi stroškov s projektno dokumentacijo in komunalnega prispevka, predstavlja visok strošek za kmeta. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov se zavzemata, da za postavitev rastlinjakov, ne glede na velikost, ne bi bila potrebna dovoljenja, ter, da bi se objekte za kmetijsko proizvodnjo obravnavalo kot začasne in izvzelo iz plačevanja komunalnega prispevka.
UVEDBA NAMAKANJA - ZAKONODAJA
1. Uvodna pojasnila
Namakanje spada med zemljiške operacije, ki jih podrobno opredeljuje Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS št. 71/11, 58/12, 27/16, 21/17 in 79/17).
Namakalni sistem je skup naprav za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam zadostno količino vode v tleh. Namakalni sistem je sestavljen iz odvzemnega objekta, dovodnega omrežja in namakalne opreme. Namakalni sistemi so lahko javni (lokalni ali državni) in zasebni.
Predlogu za uvedbo zasebnega namakalnega sistema je treba priložiti:
• grafično prilogo, vrisano v zemljiškokatastrskem prikazu oziroma
zemljiškokatastrskem načrtu z razvidnimi mejami parcel in parcelnimi
številkami ter navedbo katastrske občine,
• seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in
naslovih prebivališč, EMŠO, površinah, ki jih imajo v lasti na
predvidenem območju zasebnega namakalnega sistema,
• predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga
uvedba zasebnega namakalnega sistema na območjih varovanj in
omejitev po posebnih predpisih,
• sporazum o lastništvu bodočega zasebnega namakalnega sistema, in
• vodno pravico za namakanje kmetijskih zemljišč.
Osnovne podatke o zemljišču in omejitvah v prostoru lahko pridobimo iz lokacijske informacije. V njej izvemo, če je namakanje na zemljiščih dopustno in kakšna je namenska raba prostora, saj je dovoljena uvedba zemljiških operacij zgolj na zemljiščih s kmetijsko namensko rabo. V lokacijski informacijo dobimo tudi podatke o območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, o dopustnih gradnjah in podobno.
Ključni dokumenti, ki so potrebni za uvedbo namakanja so:
- vodno dovoljenje,
- gradbeno dovoljenje (če je potrebno), in
- odločba o uvedbi namakanja.
2. Vodno dovoljenje
Za namakanje kmetijskih zemljišč potrebujemo kakovosten vodni vir, ki nam bo zagotavljal dovolj vode tudi v času, ko primanjkuje padavin, mi pa jo potrebujemo za namakanje pridelkov. Za vsako rabo vode za namakanje (razen za deževnico) potrebujemo vodno dovoljenje, ki ga izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana.
Pri vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč potrebujemo podatke o mestu odvzema vode, opredelitev največjih količin odvzema vode in obdobje rabe, seznam parcel, ki se bodo namakale (morajo biti skladne z parcelami, ki spadajo v območje namakalnega sistema in bodo navedene kasneje pri vlogi za odločbo o uvedbi namakanja), lastnosti namakalnega sistema in potrebne količine vode za namakanje ter jakost namakanja v mm/h.
Za odvzem vode iz izvira, vrtine, vodnjaka ali drenažnega zajetja potrebujemo kot obvezno prilogo hidrogeološko poročilo, ki ga izdela ustrezna strokovna institucija.
Za podzemno vodo je potrebno opraviti črpalni preizkus, ki nam pove izdatnost vrtine ali vodnjaka in možnost za namakanje. Če vrtamo do globine 30 m izven varovanega ali ogroženega območja, ni potrebno pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. Če je globina vrtine nad 30 m, moramo pridobiti pred vrtanjem še omenjeno dovoljenje, prav tako pa je potrebno pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, če se mesto odvzema vode nahaja na varovanem ali ogroženem območju. Pri vrtini nad 50 m globine potrebujemo še rudarski projekt vrtine.
Za namakanje manjših površin in rastlinjakov je možno koristiti tudi vodo iz javnega vodovodnega omrežja, za kar pa je prav tako potrebno pridobiti vodno dovoljenje. Ob tem moramo pridobiti tudi soglasje izvajalca vodne oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Količina porabljene vode se z vodnim povračilom obračunava po nižji tarifi za kmetijsko rabo, ne sme pa se uporabljati za druge namene (pranje pridelkov, napajanje živine). Obstaja pa nevarnost, da v primeru pomanjkanja pitne vode za prebivalstvo v času daljših suš, prepove namakanje kmetijskih zemljišč ravno v času, ko bi vodo najbolj potrebovali.
Za namakanje v rastlinjakih je zaradi svojih lastnosti zelo primerno tudi zbiranje meteornih voda oziroma deževnice.
Za rabo deževnice oziroma kapnice ne potrebujemo vodnega dovoljenja.
3. Gradbeno dovoljenje
Uvedba namakanja je poseg v prostor, zato je potrebno upoštevati tudi določbe gradbene zakonodaje. Za namakanje potrebujemo namreč tudi primerne objekte. Objekti se delijo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Glede na zahtevnost gradnje se prilagaja tudi način pridobivanja soglasij in projektnih pogojev.
Za zahtevne in manj zahtevne objekte je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, izdelati projekt za izvedbo gradnje, na koncu pa pridobiti tudi uporabno dovoljenje. Za nezahtevne objekte je potrebno gradbeno dovoljenje v precej zoženem obsegu dokumentacije in izdelati projekt izvedbenih del, pri enostavnih objektih pa je možna gradnja brez gradbenega dovoljenja.
Kam sodijo objekti, ki jih nameravamo zgraditi, ureja Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št.37/2018).
Namakalni sistemi (odvzemni objekt, dovodno omrežje in namakalna oprema) spadajo med enostavne objekte.
Splošna merila, ki jih mora izpolnjevati tak objekt, da spada med enostavne objekte so: višina ne sme presegati 5 m, globina ne sme presegati 2 m in njegov nosilni razpon ne sme presegati 4 m. Odvzemni objekti, dovodno omrežje in namakalna oprema morajo izpolnjevati zgolj zgoraj navedena splošna merila za enostavne objekte.
Pri zadrževalnikih za akumulacijo vode in izvedbi vrtin ter rabo podzemnih voda za namakanje kmetijskih zemljišč pa so določene omejitve.
Enostavni objekti za potrebe namakanja so vodno zajetje, objekti za akumulacijo vode in namakanje, ki imajo prostornino razlivne vode do vključno 250 m3. Nezahtevni objekti za potrebe namakanja so vodno zajetje, objekti za akumulacijo vode in namakanje, ki imajo prostornino razlivne vode od 250 m3 do vključno 2000 m3. Nad mejo 2000 m3 so manj zahtevni objekti.
Tudi črpanje podzemnih voda za namakanje (vrtine) ima določene omejitve z novim gradbenim zakonom. Do globine 10 m gre za enostavne objekte, za katere ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, do globine 30 m so to nezahtevni objekti in nad 50 m zahtevni objekti. Vrtine globine od 30 m do 50 m so manj zahtevni objekti.
4. Odločba o uvedbi namakalnega sistema
Za uvedbo namakanja je potrebno pridobiti odločbo o uvedbi namakalnega sistema. Vlogo za odločbo o uvedbi namakanja je potrebno oddati na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki preveri skladnost s prostorskimi akti in drugimi omejitvami v prostoru.
Ob ustreznosti vseh potrebnih dokazil (grafične priloge z razvidnim namakalnim območjem, soglasij in dovoljenj po posebnih predpisih, mnenj upravljalcev infrastrukture, če se namakalni sistem nahaja v varovalnem pasu objektov gospodarske infrastrukture, vodne pravice in drugih) izda pozitivno odločbo o uvedbi namakanja.
Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev je pri naložbah v namakalni sistem potrebno pri prijavi na razpis priložiti:
- vodno soglasje, če gre za ureditev odvzemnega objekta,
- vodomer, in
- načrt namakanja.
Pripravila:
Marko ČERNE, Svetovalec specialist za namakanje pri KGZ Ptuj in
Stanislava PAŽEK, Svetovalka specialistka za predelavo zelenjave in poljščin pri KGZ Ptuj
Nazaj na seznam novic