Kriza v razmerah korona virusa covid 19 nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača proizvodnja hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedja padli na realna tla. V danih razmerah so še kako pomembni vsi tisti, ki z obdelovanjem površin, rejo živali in nadgradnjo pridelave s predelavo in neposredno ponudbo pridelkov in izdelkov rešujejo samooskrbo v kriznih časih. Samooskrba je še kako strateško pomembna smer razvoja slovenskega kmetijstva. V dani situaciji pa je tudi za potrošnike izziv, da svoje potrebe lahko po pridelkih in izdelkih prednostno pokrijejo z neposrednim nakupom na kmetijah. Kmetija pa mora svojo ponudbo uskladiti z veljavno zakonodajo glede same pridelave.
Načrtovanje pridelav na njivskih površinah v letošnjem letu
Smo na začetka setve poljščin v spomladanskem času in sedaj se odločamo o tem kaj posejati. Osnovna pridelava koruze in pšenice se v danih razmerah da spremeniti in se usmeriti v večji obseg pridelave vrtnarskih, zelenjadarskih kultur in drugih poljščin, ki jih na trgu primanjkuje. Načrtovanje proizvodnje tudi sovpada z izpolnjevanjem vlog za neposredna plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike. Seveda pa kmetije, ki bodo šle v spremembo izbora kultur, morajo imeti načelno zagotovilo, da bodo pridelke tudi lahko prodali na domačem trgu. Kdo je sedaj na potezi, da vzpodbudi načrtovanje pridelave v novih gospodarskih razmerah ? Doseč bi bilo potrebno, da MKGP v danih razmerah jasno podpre usmeritve za pridelavo in odkup slovenskih pridelkov.
Usmeritev, da pridelke kultur, ki jih bodo naši kmetje pridelali odkupimo in skladiščimo, da ustvarimo rezerve za oskrbo potrošnikov je osnova resne samooskrbe v državi. V preteklih obdobjih so trgovske verige svojo oskrbo zagotavljale po tako imenovanem sistemu just in time. Vse lahko pripeljemo v kratkem času iz tujine, ne potrebujemo zalog v skladiščih in posredno smo na ta način uničili zanimanje za pridelavo doma.
Lep primer je samooskrba s krompirjem, ko imamo dovolj površin in krompir se da dobro skladiščiti praktično za celo sezono. Dejansko pa je sitem rušil domačo pridelavo z uvozom mladega krompirja iz Egipta, Maroka in drugih držav. V dani situacija pa nimamo v skladiščih zalog in smo popolnoma nepripravljeni na krizno situacijo. Podobno je pri čebuli, česnu, zelju, korenčku, ostalih korenovkah, radič in verjetno bi lahko še našteval. Lep primer je tudi sadje , ki bi ga lahko skladiščili in imeli na zalogi. Igrali smo se s pridelkom pšenice in iz njive prodajali v tujino, ob jasnem zavedanju da nismo samooskrbni s krušnimi žiti. Največji izziv pa so solate ker pri tem potrebujemo pokrito infrastrukturo rastlinjakov za podaljšanje sezone pridelave in tu so potrebne investicije v prihodnje.
Kaj pa v živinorejski proizvodnji ?
Vzdrževanja matične črede plemenskih rej tako pri govedu, kot pri prašičih za zagotovitev zadostnega števila telet in pujskov je osnova oskrbe z mesom govedi in prašičev domačega porekla. V danih razmerah nas ravno to postavlja na realna tla, da je za varnost oskrbe državljanov s kvalitetnim mesom znanega porekla osnova reja plemenskih živali. Smo v času, ko nebo možno vsega pripeljati iz tujine, ker se trg hitro poruši in ostajamo nepreskrbljeni. Posledično pa velika možnost uvoza mesa vprašljive kvalitete. Upajmo, da bo v dani situaciji vsaj to poskrbljeno, da bodo živali, ki so na kmetijah vzrejene prednostno odkupljene in meso shranjeno za oskrbo domačih potreb.
Zaključek
Potrebna je iniciativa za usmeritev v večanje obsega pridelave manjkajočih kmetijskih kultur s poudarkom na poljščinah in zelenjadnicah, ki jih na domačem trgu primanjkuje. Kmetije imajo sedaj možnost, da v načrtovanju posevkov umestijo kulture, ker smo v času pred setvijo. Eno so mali pridelovalci, ki pokrivajo ozek krog potrošnikov in na različne načine s svojo iznajdljivostjo prodajajo svoje pridelke na lokalnem trgu. Drugo so kmetije, ki imajo primerno velikost, opremljenost in so sposobni posejati, posaditi, oskrbovati večje površine zelenjadnic, vrtnin, plodovk, poljščin. Te kmetije lahko sedaj vzpodbudimo, da spremenijo kolobar setve iz ( koruze, pšenice) popestrijo in posejejo donosnejše kulture, ki jih primanjkuje na trgu. Moramo pa ustvariti pogoje, da bomo pridelke odkupili in skladiščili za potrebe domačega trga. Za vse kulture velja, da jih je potrebno skladiščiti. Gre za pridelavo slovenske hrane in strateške usmeritve k večji samooskrbi in tu nastopijo vsi pridelovalci tako majhni kot veliki, vsi so potrebni.
Javna služba kmetijskega svetovanja
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot
Nazaj na seznam novic