Živimo v času, ko je vedno bolj iskana hrana za katero vemo kdo jo je pridelal in predelal. Potrošnik vedno bolj iščejo lokalno pridelano hrano. Prav tukaj vidimo velike možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Kmetje dajo dodano vrednost svojim pridelkom in živalim, s tem, da jih predelajo v visokokakovostne izdelke. Prodajo jih lahko končnemu potrošniku doma ali na tržnicah in prireditvah, v javne zavode, gostinske obrate in trgovine. S tem si predvsem mladi kmetje lahko ustvarijo nova delovna mesta na kmetijah in izboljšajo dohodkovni položaj.
Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji moramo upoštevati veljavno zakonodajo. Čeprav moramo upoštevati veliko različnih predpisov, lahko zelo uspešno opravljamo različne dopolnilne dejavnosti, kar nam kažejo primeri dobrih praks v naši bližini in na območju celotne Slovenije.
V zadnjih letih se zanimanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah povečuje. V nadaljevanju so predstavljeni osnovni pogoji in vrste dopolnilnih dejavnosti, ki se lahko izvajajo na kmetijah.
Osnove za dopolnilne dejavnosti na kmetiji ureja zakon o kmetijstvu, (Zkme-1, Uradni list RS. št. 45/08, 57/12, 90/12, 26/14 in 32/15, 27/17 in 22/18 ), ki med drugim pravi: Dopolnilna dejavnost na kmetiji (v nadaljevanju DDK) je dejavnost, ki omogoča nosilcu – fizični osebi boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči na kmetiji ter s tem pridobivanje dodatnega dohodka in ustvarjanje novih delovnih mest na kmetijah.
Vrste dopolnilnih dejavnosti, obseg posamezne dejavnosti in pogoje za njihovo izvajanje in druge podrobnosti pa predpisuje Uredba o dopolnilnih dejavnostih ( Uradni list RS, št. 57/15 in 36/18).
OSNOVNI POGOJI:
- Kmetija na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost mora imeti v uporabi najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov, kjer je pogoj najmanj 10 čebeljih družin. Za predelavo gozdnih in lesnih sortimentov, proizvodnjo energije iz lesne biomase ter predelavo gozdnih sadežev pa še dodatnih 6 ha gozda v lasti.
- Nosilec dopolnilne dejavnosti, ki je vezana na živila, mora biti vpisan v register obratov, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
- Za DDK predelava kmetijskih pridelkov in zelišč, prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij in turizem na kmetiji mora nosilec vsako leto vložiti zbirno oz. subvencijsko vlogo.
- DDK se lahko opravlja sezonsko oz. le določen čas v letu. Čas opravljanja je lahko največ 6 mesecev neprekinjeno. V tem časovnem obdobju morajo biti prodani tudi vsi izdelki.
- Na kmetiji se ne sme opravljati določena DDK, če je nosilec ali član kmetije samostojni podjetnik posameznik ali zakoniti zastopnik pravne osebe registriran za istovrstno dejavnost.
KDO LAHKO OPRAVLJA DDK:
Nosilec DDK je lahko nosilec kmetije ali član kmetije, ki pridobi dovoljenje upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V okviru DDK smejo delati družinski člani in druge osebe, s katerimi imamo odnos do dela urejen skladno z določbami delovnopravne ali civilnopravne zakonodaje.
LASTNI IZDELEK.
Je izdelek, ki je izdelan iz lastne surovine pridelane na kmetiji ali iz surovine, ki se v skladu z določbami uredbe o DDK lahko dokupi in predelane na tej kmetiji ali v drugem registriranem obratu.
SUPINE DD KI JIH LAHKO OPRAVLJAMO NA KMETIJI, znotraj teh skupin še je veliko podskupin in posebni pogoji, ki jih moramo pri tem upoštevati:
1. Predelava primarnih kmetijskih pridelkov. V to skupino spadajo vse vrste predelav od živil rastlinskega do živil živalskega izvora. Kmetje morajo pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin, do 50 odstotkov količin surovin pa se lahko dokupijo iz drugih kmetij. DD se lahko opravlja na naslovu kmetije, na naslovu nosilca kmetije ali v drugem registriranem obratu.
2. Predelava gozdnih lesnih sortimentov. Gre za izdelavo lesnih briketov in pelet, lesene embalaže, enostavnih izdelkov iz lesa, žaganega in skobljanega lesa, izdelava drv ali lesnih sekancev iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov. Nosilci morajo zagotavljati najmanj 20 odstotkov količine potrebnih surovin, do 80 odstotkov se lahko odkupi od drugih lastnikov gozdov na lokalnem trgu.
3. Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij. Sem spada prodaja lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, ter prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov iz drugih kmetij, če ima druga kmetija za te izdelke dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Prodajamo lahko na kmetiji, od vrat do vrat, na tržnicah, sejmih in prireditvah ter po pošti preko interneta. Prodaja lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov mora znašati najmanj 30 odstotkov celotne prodaje, do 70 odstotkov količine pa je lahko iz drugih kmetij.
4. Vzreje in predelava vodnih organizmov. Ta dejavnost se lahko opravlja na zemljiščih v lasti članov kmetije ali na naslovu kmetije ali na naslovu nosilca kmetije, predelava pa lahko tudi v drugem registriranem obratu.
5. Turizem na kmetiji je ena najbolj prepoznavnih DDK. Ločimo med turizmom kot gostinsko dejavnostjo in negostinsko dejavnostjo. Kot gostinsko dejavnost lahko imamo turistično kmetijo z nastanitvijo - kmetija lahko nudi do 30 ležišč, izletniško kmetijo, vinotoč in osmico, kjer lahko imajo največ 60 sedežev. Kmetija mora zagotavljati najmanj 50 odstotkov vrednosti lastnih surovin, do 25 odstotkov vrednosti surovin lahko kupi na drugih kmetijah in do 25 odstotkov vrednosti surovin v prosti prodaji. Negostinska dejavnost pa je oddajanje površin za piknike, prevoz potnikov, ježa živali, muzeji in tematske zbirke, apiturizem…
6. Dejavnosti povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. S temi dejavnostmi bi lahko veliko znanj, ki že tonejo v pozabo mogoče še ohranili ali pa ponovno obudili. V uredbi je naštetih kar 51 različnih dejavnosti, ki jih lahko opravljamo na kmetijah. Tukaj se lahko ukvarjamo tudi s peku kruha in potic na tradicionalni način v krušni peči kurjeni na drva in proizvodnjo testenin na tradicionalni način in ne rabimo zagotavljati lastnih surovin, omejeni smo s količino narejenih izdelkov.
7. Predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov. Gre za zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi in proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase, gnoja, gnojevke, sončnega, vodnega ali vetrnega vira. Pozorni moramo biti na najvišjo skupno nazivno moč posameznih naprav.
8. Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela. Na kmetijah lahko opravljamo zelo različne storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter drugo strojno opremo in ročna kmetijska dela ter oskrbo živali. Najvišji dovoljeni obseg delovnih uri iz teh DD je do skupno 1000 ur v koledarskem letu na polnoletnega člana kmetije.
9. Svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo. Za nekatere od teh dejavnosti je potrebno imeti ustrezno izobrazbo.
10. Socialno varstvo. Gre za novo vrsto dopolnile dejavnost na kmetijah. Predvideva se kot dnevno oblika bivanja ali celodnevno bivanje na kmetiji, odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil.
Sanitarno tehnične pogoje in druge posebne pogoje za opravljanje posameznih vrst dopolnilnih dejavnosti pa predpisujejo področni pravilniki in drugi predpisi, ki jih je potrebno upoštevati pri urejanju prostorov, izdelavi in označevanju izdelkov.
OBSEG OPRAVLJANJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI, KI JE OMEJEN:
-Po višini letnega dohodka: Letni dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v RS v preteklem letu. Na kmetiji, ki leži na območju z omejenimi možnostmi za kmetovanje pa dohodek ne sme presegati petih povprečnih letnih plač. (Dohodek je razlika med prihodki in davčno priznanimi odhodki).
-Po fizičnem obsegu: Fizični obseg se razlikuje glede na vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji in je posebej predpisan v Uredbi o dopolnilnih dejavnostih
- Po prodajnih poteh, skladno z registracijo ali odobritvijo obratov.
- S posebnimi pogoji za opravljanje posamezne dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
POSEBNE ZAHTEVE:
Pred začetkom opravljanja DDK mora nosilec pridobiti odločbo o dovoljenju za opravljanje DDK. Odločbo izda pristojna upravna enota na podlagi vloge nosilca.
Upravna enota podatke o izdanem dovoljenju vpiše v Register kmetijskih gospodarstev in v register za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Najkasneje v osmih dneh od prejema odločbe se mora nosilec DDK oglasiti na Finančni upravi RS in se odločiti na kakšen način bo ugotavljal davčno osnovo. Odloči se lahko za obdavčitev na osnovi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.
Nosilec DDK mora za poslovanje z gotovino izdajati davčno potrjene račune, ali uporabljati vezano knjigo računov in nato te račune naknadno davčno potrjevati.
Dodatne informacije dobite na enotah kmetijske svetovalne službe pri svetovalcu in svetovalkah, ki se ukvarjamo s svetovanjem za razvoj dopolnilnih dejavnostmi na kmetijah.
Pripravila:
Slavica Strelec, inž.kmet.
Koordinatorka svetovalk za kmečko družino
in dopolnilne dejavnosti na kmetiji v Podravju:
Nazaj na seznam novic