KGZ Ptuj X
GO

Projekti

Novice - Nasveti - Govedoreja - petek, 18. oktober 2019

Digitalni dermatitis pri govedu (Mortellaro)

Če je govedo na paši, se bolezen praviloma ne pojavlja. Etiologija in patogeneza digitalnega dermatitisa nista v celoti poznani. Pogosto neučinkovito je zlasti preprečevanje te bolezni. Bolezenske spremembe pri digitalnem dermatitisu so značilnega izgleda, zelo boleče in povzročajo šepanje. Značilne bolezenske spremembe za digitalni dermatitis so ostro omejeni čiri kože, ki meji na svitkov rob. Bolezenske spremembe se lahko pojavijo tudi na drugih področjih. Pogosto je zaradi digitalnega dermatitisa zmanjšana prireja tudi pri govedu brez izrazitih kliničnih znakov bolezni. Pri akutnih izbruhih digitalnega dermatitisa je lahko prizadeta skoraj celotna čreda.

Slika 1: Digitalni dermatitis (Vir: Goldsmith, 2016)

Na pojav bolezni parkljev pri govedu, tudi digitalnega dermatitisa, pomembno vpliva namestitev, oskrba in prehrana goveda. Namestitev pomembno vpliva na fizikalno obremenitev in čistočo parkljev. Slabe zoohigienske razmere v hlevu, umazana in vlažna ležišča in tla ostalih funkcionalnih površin hleva po katerih se gibajo živali, so vzrok za umazane in vlažne parklje. Umazanija in vlaga (urin, blato) škodujeta koži in roževini parklja. Ustvarijo se ugodni pogoji za škodljivo delovanje mikroorganizmov. Pogost vzrok za neustrezne zoohigienske pogoje je neustrezna tehnologija reje in prenaseljenost hlevov, ki omogoča tudi hitrejše širjenje povzročiteljev bolezni. Za preprečevanje digitalnega dermatitisa je izjemno pomembno izvajanje funkcionalne korekcije parkljev, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravih in funkcionalnih parkljev. Pri izvajanju funkcionalne korekcije parkljev je potrebno parklje temeljito očistiti in pregledati. Oskrba parkljev je zato tudi čas, ko najlažje diagnosticiramo in zdravimo tudi digitalni dermatitis. Izjemno pomembno je, da ugotovitve oz. diagnoze in vse izvedeno temeljito beležimo. Z vidika vpliva prehrane na zdravstveno stanje parkljev je pomembno predvsem, da zagotovimo strukturnost krmnih obrokov, izravnano ruminalno bilanca dušika in ustrezno oskrbo z makro in mikro elementi. Krma mora biti zdravstveno neoporečna.

Za digitalni dermatitis je značilna predvsem prisotnost bakterij Treponema spp., ki pa predstavljajo le del mikrobne populacije značilne za bolezenske spremembe pri digitalnem dermatitisu. Preostali del mikrobne populacije ni naključen in je značilen za razvojno fazo bolezni. Pogosto so prisotni patogeni, ki povzročajo druge bolezenske spremembe na okončinah prežvekovalcev, npr. Dichelobacter nodosus in Fusobacterium necrophorum, ki povzročata nalezljivo enzootsko šepavost ovac. Bolezen se v čredo vnese predvsem z vključevanjem goveda z digitalnim dermatitisom. Možen je tudi prenos z okuženimi predmeti in opremo za oskrbo goveda (npr. pribor za funkcionalno korekcijo parkljev). Ker je digitalni dermatitis zelo nalezljiva bolezen in se ga pogosto spregleda, če klinični znaki niso izraziti in živali ne šepajo, je potrebno pri vključevanju novih živali v čredo strogo upoštevati biovarnostne ukrepe. Živali je potrebno pred nakupom dobro pregledati. Potrebno je pogledati več ali vse živali v čredi. Pozanimati se je potrebno o zdravstvenem statusu črede iz katere nameravamo kupiti živali. V nekaterih rejah se digitalni dermatitis pojavlja že pri plemenskih telicah, ki so lahko, če bolezni ne odkrijemo in zdravimo, stalen vir bolnih živali za proizvodno čredo. Zato je pomembno, da parklje pregledamo in oskrbimo že pri plemenskih telicah, ko dosežejo plemensko zrelost in približno dva meseca pred telitvijo.

Kljub prisotnosti digitalnega dermatitisa ostaja bolezen v nekaterih čredah dolgo neodkrita. Pravočasna diagnostika pa je zelo pomembna za ustrezno ukrepanje, če je digitalni dermatitis prisoten v čredi. Pomembno je, da čimprej ugotovimo vsaj prisotnost digitalnega dermatitisa v čredi. Začetno diagnostiko digitalnega dermatitisa lahko izvedemo z opazovanjem živali med stanjem in gibanjem ali npr. s pregledom parkljev v molzišču v času molže. Pri pregledu parkljev pri stoječih živalih si lahko pomagamo z ogledalom. Pregledati je potrebno zlasti parklje pri živalih, ki šepajo. Mirne živali je mogoče dokaj dobro pregledati ko ležijo. Za varno delo, temeljit pregled parkljev in natančno diagnostiko bolezenskih sprememb (npr. M klasifikacija) je potrebno živali fiksirati v stojnici za fiksacijo goveda. Predvsem kronične in manj izrazite bolezenske spremembe se po navadi ugotovijo šele pri funkcionalni korekciji parkljev.

Najpogostejši ukrep za preprečevanje digitalnega dermatitisa je uporaba kopeli za parklje. Učinkovitost kopeli za parklje je v praksi zelo različna in pogosto zaradi različnih težav pri izvedbi neuspešna. Neustrezna uporaba kopeli za parklje lahko celo pripomore k širjenju digitalnega dermatitisa.

Govedo z akutnimi bolezenskimi spremembami je potrebno takoj ustrezno oskrbeti. Terapija je lokalna. Uporabljajo se predvsem antibiotična pršila (klortetraciklin, oksitetraciklin). Zdravilo se nanese na očiščene in osušene parklje. Po oskrbi se bolezenske spremembe  praviloma hitro zacelijo, vendar se pogosto čez nekaj tednov ponovno razvijejo. Morebitne nadaljnje komplikacije digitalnega dermatitisa je včasih potrebno zdraviti sistemsko in v nekaterih primerih tudi kirurško. Izjemno pomembna in velikokrat kritična je namestitev živali z digitalnim dermatitisom po oskrbi in zdravljenju. Živali je potrebno namestiti tako, da parklji ostanejo čisti in suhi.

Preprečevanje digitalnega dermatitisa:

  • ustrezno velika funkcionalna področja hleva (ležalni boksi, hodniki idr.)
  • dovolj udobnih in čistih ležišč
  • suha, čista in nedrseča tla
  • redna funkcionalna korekcija parkljev
  • čiščenje in dezinfekcija hleva
  • potrebam živali prilagojeni krmni obroki
  • hitro odkrivanje bolnih živali, da se čimbolj omeji nadaljnje širjenje bolezni v čredi
  •  
  • izvajanje biovarnostnih ukrepov (zaščitna obleka in obutev, karantena za kupljene živali, čiščenje in razkuževanje pripomočkov, ki se uporabljajo v večih rejah idr.)                                  Pripravil: dr. Andrej Toplak, univ. dipl. inž. zoot., dr. vet. med., svetovalec specialist za govedo, drobnice

Nazaj na seznam novic