pridelava motovilca je pri nas precej razširjena po vrtovih in manjših površinah na prostem, predvsem za domačo porabo. V zahodni Evropi motovilec pridelujejo vse leto specializirani obrati na prostem, pa tudi v rastlinjakih. Pri nas je povpraševanje po motovilcu največje v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Po podatkih Statističnega urada RS pridelujemo motovilec za prodajo na približno 30 ha. Motovilec uvrščamo v družino špajkovk (Valerianaceae). Je enoletna rastlina, ki oblikuje plitev koreninski sistem. Listi rastejo v rozeti, ki jo porežemo v celoti; lahko pa tudi režemo posamezne liste in se rastline obrastejo. Spomladi, v aprilu motovilec cveti belo-modre barve. Oprašuje se z lastnim cvetnim prahom, delno pa z insekti. Vsebuje veliko železa in drugih rudninskih snovi, deluje pomirjevalno, saj je sorodnik z baldrijanom.
Tla, temperatura: primerna tla za pridelavo so srednje težka humusna tla, pH 6-7. Sveže seme zelo slabo kali, 2-3 leta staro seme ima boljšo kalivost. Seme kali v temi, pri temperaturi 15-20 oC . Raste še pri temperaturi 4 oC in je odporen na nizke temperature tudi pod -15 oC. Motovilec bo bolje kalil, če seme damo za 24 ur v hladilnik ali v zamrzovalnik. Na prosto ga v naših rastnih razmerah ponavadi sejemo od druge polovice avgusta, pa do konca septembra.
Kolobar: motovilec pridelujemo za vrtninami, ki jih pospravimo do konca avgusta, kot so krompir, zelje, kumare, bučke, čebula, česen, rdeča pesa…Na isto površino ga sejemo po treh letih, ni ga priporočljivo sejati za solatami (pojav istih bolezni).
Gnojenje: sejemo ga za vrtninami, ki smo jih pognojili s hlevskim gnojem. Odvzem hranil pri 10 t/ha pridelka je 50 kg N, 15 kg P2O5, 50 kg K2O, 5 kg CaO in 5 kg MgO. Spomladi je priporočljivo dognojevanje z 20-30 kg/ha dušika.
Setev: motovilec lahko sejemo povprek ali v vrste na razdaljo 10-12 cm. Poraba semena je 100-150 g/m2. Priporočljiva je setev v vrste, ker je v tem primeru možno strojno ali ročno okopavanje; obenem se priporoča vsaj 14 dni pred setvijo pripraviti njivo, da pleveli vzniknejo in jih tik pred setvijo mehanično uničimo. V normalnih pridelovalnih razmerah pridelamo na prostem od 0,6-1,0 kg motovilca/m2 in v rastlinjaku do 1,6 kg/m2.
Varstvo pred pleveli: za varstvo motovilca proti plevelom pri nas ni registriranega nobenega herbicida. Če se že odločimo za kakšen herbicid, to storimo po vzniku motovilca, ker večina herbicidov močno zmanjša kalivost motovilca. Največ preglavic nam dela plevel kurja črevca, ki prezimi in se močno razrašča.
Bolezni, škodljivci: od bolezni se pojavlja v pregostih posevkih motovilčeva plesen-Peronospora valerianellae in motovilčeva koreninska gniloba –Phoma valerianellae. Od škodljivcev se občasno pojavljajo listne uši, talne sovke, strune, solatna koreninska uš in solatni molj. V zadnjih letih so zelo nevarni polži.
Sortiment-slovenske sorte: Ljubljanski motovilec, Holandski motovilec, Žličar, Zimko, Pomladin; tuje sorte: Delika, Macholong, Juwabel, Juwahit, Masse...
Pridelava v rastlinjakih: za setev motovilca se lahko odločimo tudi v neogrevanih rastlinjakih po spravilu glavnih posevkov, to je v jesensko zimskem času. Lahko sejemo torej direktno ali pa ga sadimo s predhodno vzgojenimi sadikami ( tudi do 15.novembra). Pri vzgoji v plastenjakih moramo paziti, da se temperatura ne dvigne nad 25oC, ker se rastline v teh pogojih lahko pretegnejo. V rastlinjakih je tudi večja nevarnost za pojav glivičnih bolezni. Sejemo lahko iste sorte kot na prostem.
Pripravila: Branka Majcen
Fotografije: povzeto s spleta
Nazaj na seznam novic