Prašiči imajo glede prenašanja visokih temperatur velik problem, ker se praktično ne potijo in na ta način ne morejo izgubljati telesne temperature. Obdani so z podkožno maščobo, ki še dodatno izolira oddajanje toplote.
Neposreden stik z hladno površino, povečana izmenjava zraka s prezračevanjem, kalužanje v vodi ali vlaženjem zraka so načini, ki prašičem pomagajo prenašati visoke poletne temperature. Uravnavanje hlevske temperature po občutku rejca prašičem ne odgovarjajo, saj je za prašiče ugodnejša temperatura nižja, kot je za človeka. Idealno počutje prašičev je pri temperaturi od 18 do 20 °C, razen pri pujskih po rojstvu in vselitvi pujskov v vzrejališče, ko so zahteve višje.
Telesna temperatura pri prašičih niha med 37,8 in 40 °C in glede na aktivnosti ( žretje, gibanje, borbe,) se temperatura tudi zviša in takrat se mora prašič ohladiti. Še posebej se ta problem pokaže pri povišanih zunanjih temperaturah. Vzdrževanje primerne temperature v hlevih je ena od najpomembnejših opravil rejca. V našem klimatskem območju se občasno srečujemo z ekstremno visokimi temperaturami v poletnem času in takrat moramo za prašiče dodatno poskrbeti, da oblažimo posledice visokih temperatur.
Optimalne temperature za posamezne kategorije prašičev; presušene plemenske svinje od 15 do 20 °C, doječe svinje od 10 do 15 °C; sesni pujski 28 do 32 °C; odstavljeni pujski od 25 do 28 °C; pitanci do 60 kg mase od 16 do 22 °C, pitanci od 60 do 110 kg 15 do 18 °C.
Problem nastane pri prašičih, ko se okoliška temperatura dvigne nad 30 °C in pride pri prašičih do pregretja. Če telesna temperatura naraste preko 43 °C pride do pogina zaradi odpovedi srca. Prašič se delno hladi z izhlapevanja vode preko dihanja, zaradi tega se pri povišani temperaturi zviša frekvenca dihanja. Pri temperaturi 38,5 °C, prašič vdihne 20 krat na minuto, pri 40,5 °C višji temperaturi se dihanje poveča na 80 dihov/minuto. Pri prašičih se od temperature 22 °C poveča frekvenca dihanja in od 26°C se začne povečevati telesna temperatura.
Znaki za pretoplo okolje prašičev: zmanjšanje konzumacije krme, povečano pitje vode, slabša higiena boksov, povečano uriniranje, počasnost, utrujenost, zaspanost, slabša obarvanost in hrapavost kože, zmanjšan srčni utrip, tresenje, otopelost, opotekanje, pojav krčev in povečana smrtnost. Prašiči se valjajo po blatu in vlažni površini, ležijo posamično v izrazito stranski legi, se škropijo z vodo iz napajalnika, da se na ta način dodatno hladijo.
Prašič se rešuje povišane temperature z neposrednim prevajanjem s stikom na hladno površino, izhlapevanjem preko vlaženja kože, sevanjem toplote, izdihavanjem zraka ter preko izločkov urina in blata. Direktno oddajanje toplote je samo preko izdihanega zraka, vse ostalo pa je pasivno oddajanje toplote. Valjanje prašiča v blatu je zelo uspešen način hlajenja, saj se blato oprime kože in z izhlapevanjem vlage se hkrati površina kože hladi. Podobno se dogaja, da se prašiči valjajo v lastnem blatu in urinu, da povečajo oddajanje toplote preko kože.
Sliki: Reja na prostem na Krasu z omogočenim kopanjem prašičev v vodni mlaki
Kako reševati vročinske stresne situacije ?
Povečano gibanje in izmenjava zraka preko zračnega sistema, dodatno mikro pršenje vode nad prašiči, ki navlaži kožo, vendar sistem deluje, ko je relativna vlažnost pod 70 %, nad to vrednostjo se učinek zmanjšuje. Prepih z 1,5 m/s daje hladilni učinek znižanja temperature za 10 °C. Pri dodatnem vlaženju z razpršilci moramo hkrati poskrbeti tudi za ventilacijo in izmenjavo zraka, da zmanjšujemo relativno vlažnost hlevskega prostora. Pri slabem zračenju hleva in hkratnem dodatnem vlaženju lahko preveč povečamo relativno vlažnost in ustvarimo še slabše pogoje za prašiče – učinek savne. Priporočlivo je, da pršenje vode prekinjamo, da se vmes relativna vlaga z izmenjavo zraka zniža. Kadar je relativna vlažnost zraka v hlevu nad 85 %, prašiči več ne morejo oddajati vlage preko dihanja, ker ni izhlapevanja zato se poveča frekvenca dihanja. Pri hlevih z izpusti namestimo razpršilce zunaj nad izpusti, kjer je izmenjava zraka tudi naravno učinkovita in sproti izhlapeva. Ponujena možnost valjanja prašičev v vodi na izpustu je tudi način reševanja vročinskega stresa. V vročinskem obdobju v bokse ne nastiljamo, da tudi na ta način omogočimo stik s hladno površino tal. Pomembno je tudi, da že v osnovi zgradimo hlev z ustrezno izolacijo in tudi na ta način zmanjšamo vpliv vročine na pogoje v hlevu. Nad izpusti zagotovimo zasenčenje, kar zmanjšuje neposredno toplotno obremenitev in tudi sončne opekline. V hladnem obdobju dneva (ponoči) dodatno odpremo okna in vrata, da se hlevski prostor tudi dodatno ohladi. Vse kar je možno moramo v dneh visokih temperatur upoštevati pri oskrbi prašičev, da ne pride do vročinskega stresa in tudi do pogina zaradi pregretja. Gotovo pa vročinsko obdobje pusti posledice in vpliva na ekonomiko reje. Nižja ješčnost, slabši prirasti, težave plodnosti tako pri plemenskih svinjah kot plemenskih merjascih so posredni negativni učinki vročinskega stresa.
Pripravil
KGZS Zavod Ptuj
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Nazaj na seznam novic