KGZ Ptuj X
GO

Novice

Novice - Nasveti - Prašičereja - petek, 27. julij 2018

Odkrivanje težav v rasti pujskov v času laktacije in vzreje

Darja Prevalnik1, Janja Urankar2, Špela Malovrh2

1Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj

2Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale

1 UVOD

Vzreja in pitanje sta delovno najmanj intenzivni fazi pri reji prašičev, kar pa ne pomeni, da sta enostavni. Rejec mora z opazovanjem živali prepoznavati morebitne probleme v hlevu in s tem odstopanja od pričakovanih prirastov. Spremljanje rasti v slovenskih rejah še ni samoumevno rejsko opravilo, saj rejci le izjemoma spremljajo rast s kontrolnimi tehtanji.

Na kakovost tekačev vplivajo genotip, tehnologija reje in še posebej prehrana. Tako je pomembno poznavanje osnovnih bioloških značilnosti pasem in hibridov prašičev. Preskromna oskrba prašičev po rojstvu, zlasti po odstavitvi, lahko celo zavre normalen razvoj. Na rast pujskov v laktaciji pomembno vpliva tudi prehrana in posledično kondicija svinj ob odstavitvi, med brejostjo in pred prasitvijo.

Namen prispevka je predstaviti poskus, v katerem smo spremljali rast in izgube pujskov v laktaciji in vzreji. Z uvedbo kontrolnih tehtanj v reji smo želeli ugotoviti, v katerih fazah delamo napake in pripraviti načrt za izboljšanje pogojev.

1.1 Rojstna masa pujskov

Za preživetje novorojenega pujska je zelo pomembna njegova rojstna masa. Po podatkih v literaturi je cilj, da je do 10 % pujskov v gnezdu lažjih od 1,2 kg (Gadd, 2003). Do 10 % pujskov v gnezdu bi naj tehtalo med 1,2 in 1,45 kg. Pujskov, ki so ob rojstvu težji od 1,45 kg, pa naj bi bilo v gnezdu 50 %. Rejec občutek o rojstni masi pujskov lahko pridobi le, če pujske tehta. Samo tehtanje zahteva nekoliko več dela (15 minut na gnezdo), kar predstavlja 1,25 % več dela ob prasitvi. Ob spremembi tehnologije reje se delo rejcu poplača že, če 33 % pitancev skrajša čas pitanja za 2,7 dni.

1.2 Starostna struktura črede

Na rojstno maso pujskov vplivata tudi starost svinje in število pujskov v gnezdu, ki sta med seboj povezana. Velikost gnezda narašča do pete zaporedne prasitve, kasneje začne padati. Pri svinjah v višjih zaporednih prasitvah je pojavnost mrtvorojenih pujskov večja, več je tudi neizenačenih pujskov. Tako naj bi bilo v vsaki čredi 16 % prvesnic 15 % v drugi, 14 % v tretji zaporedni prasitvi, v 8 ali višjih zaporednih prasitvah pa naj bi bilo do 5 % svinj (Carroll, 1999).

1.3 Kondicija svinj

Kondicija svinj pomembno vpliva na proizvodne parametre v reji. Kondicija svinje ob prasitvi, tako preskromna kot predobra,vpliva na rojstno maso pujskov (Whitmore, 1999). Debele svinje imajo zamaščene porodne poti, v sami laktaciji pa imajo takšne svinje manj mleka, ki je lahko posledica slabše ješčnosti. Pomembno je, da svinje v vseh fazah reprodukcijskega ciklusa krmimo po programu glede na stadij in na individualno oceno kondicije svinje. Na ješčnost vpliva tudi temperatura v hlevu. Svinja potrebuje nižje temperature (od 15º do 21º C), medtem ko novorojeni pujsek potrebuje 32º C. Toplotno ugodje obeh kategorij, pujskov in svinj, lahko zagotovimo z uporabo zaprtih gnezd.

1.4 Prirasti od rojstva do zakola

Visoki prirasti pujskov v laktaciji so dobra popotnica za vzrejo in kasnejše pitanje. Pujski bi naj ob odstavitvi tehtali vsaj 7 kg (pri 28 dni dolgi laktaciji; tabela 1). Dnevni prirasti od rojstva do odstavitve bi naj bili 210 g/dan, do konca vzreje 440 g/dan in do konca pitanja 880 g/dan. 

 

Tabela 1: Rast, zauživanje krme in vode od rojstva do zakola (Carr, 1998)

Starost

Telesna masa (kg)

Dnevni prirast (g/dan)

Konzumacija krme (kg/dan)

Konzumacija vode (l/dan)

(tedni)

(dni)

4

28

7,0

215

0,28

0,9

6

42

12,5

395

0,50

1,9

8

56

21,3

630

0,85

2,5

10

70

30,5

660

1,22

3,0

12

84

40,5

715

1,62

3,6

14

98

51,5

800

2,10

4,2

16

112

65,0

965

2,60

4,8

18

126

80,0

1000

3,20

5,5

20

140

95,0

1100

3,80

6,0

22

154

110

1100

4,00

6,6

 

Pujske je priporočljivo začeti dokrmljevati v starosti 3 do 5 dni. Zelo pomembna je kakovost dodanega krmila, zato pri njegovi izbiri ne sme igrati glavne vloge cena. Krmilo dodajamo večkrat dnevno v manjših količinah. To na začetku pomeni ena žlička krme na dan na pujska, na pladenj v primeru mokrega krmila ali kar na tla, če imamo suho krmilo in primerno higieno kotca. Količino krme postopno povečujemo do 280 g/dan (tabela 1). Pri tem je pomembna njegova oblika, pujski najraje zauživajo mokro krmo, najmanj primerni zanje pa so peleti. Poleg krme mora biti pujskom od rojstva dalje na razpolago tudi pitna voda. Najprimernejše so posode ali korita, začnemo pa jih navajati tudi na cucelj napajalnike.

Poleg kakovosti in količina krme je vseskozi pomembna tudi pitna voda. Ob koncu vzreje pri starosti 10 tednov naj bi tekač tehtal 30 kg, zaužil 1,22 kg krme in popil do 2,5 l vode na dan (tabela 1). Pitanec s telesno maso 110 kg pa bi naj na koncu pitanja priraščal 1100 g/dan in zaužil 4,0 kg krme in popil 6,6 l vode.

Za dobro rast prašiči potrebujejo tudi dovolj talne površine. V slovenskih klavnicah je bila povprečna masa toplih polovic na liniji klanja v letu 2017 nad 100 kg (Kovač in sod., 2018). Pitanci so pred zakolom tako tehtali slabih 130 kg. Ravno telesna masa pred izhlevitvijo prašičev, pa je kriterij, ki ga je potrebno upoštevati pri določitvi minimalne neovirane talne površine. Za pitance, težje od 110 kg, je določeno, da talna površina znaša najmanj 1 m2 na žival.

2 MATERIAL

V reji z območja KGZS Zavod Ptuj smo tehtanja opravljali od februarja do aprila 2018. V  času poskusa v reji nismo ničesar spreminjali, edino dodatno rejsko opravilo je bilo tehtanje pujskov prvi teden po rojstvu, ob odstavitvi, med vzrejo ter ob zaključku vzreje.

V poskus je bilo vključenih 217 živali obeh spolov (kastrati, svinjke). Živali so pripadale štirim genotipom (1122, 1144, 1244 in 1254). Pujski so bili rojeni v gnezdih od 2. do 10. zaporedne prasitve.

Kastracija pujskov je bila opravljena v starosti 3 do 6 dni, vsi pujski so bili vakcinirani po programu zdravstvenega varstva, ki ga imajo izdelanega v reji. Ob odstavitvi so preventivo dobili v vodo antibiotik in bili glede na koprološko preiskavo blata tretirani proti notranjim zajedavcem.

V prasilišču so pujske dokrmljevali od starosti 5 dni. Pujski so imeli pitno vodo od 1. dne dalje na voljo v skodeličastih napajalnikih. Prvi in drugi teden vzreje so bili pujski krmljeni s krmo iz prasilišča (preštarter), tretji teden so dobivali kombinacijo preštarterja in štarterja (postopen prehod). V sedmem tednu vzreje je bil ponoven prehod krme iz štarterja na krmo za pitance. Količina krme je bila v prvem tednu 143 g/dan/tekača. Količina se je postopno povečevala in je bila v sedmem tednu 1000 g/dan/tekača. Kasneje so bili krmljeni po volji.

3 REZULTATI

Pujski so bili ob prvem tehtanju v povprečju stari 4,7 dni (tabela 2) in težki 2,02 kg. Ob koncu laktacije, ki je trajala 32 dni, so pujski tehtali dobrih 8 kg. Telesna masa pujskov do odstavitve je bila primerljiva s priporočili v literaturi (Carr, 1998). Kot nakazuje standardni odklon, je bila variabilnost med pujski zelo velika, razpon med najtežjim in najlažjim pujskom ob odstavitvi je bil kar 11,5 kg.

Po odstavitvi so bili tekači preseljeni v vzrejališče s podolgovatimi kotci, kjer je bil ležalni del kotca pokrit. Podolgovata oblika kotcev v vzreji omogoča, da si tekači izberejo prostor za počivanje, blatenje in krmljenje. Izbiro posameznih funkcionalnih enot prašičem lahko olajšamo s pravilno ureditvijo. V blatilnem delu naj bi se npr. prašiči med seboj videli, lahko je tudi nekoliko višje od preostalega dela. Pujski so imeli 14 dni po naselitvi v vzrejališče omogočen hkraten dostop do krme, saj so krmo dobivali v korita. Kasneje so imeli krmo na voljo v nasipnih krmilnikih (slika 1).

 

Slika 1: Uhlevitev tekačev v reji

V vzreji smo tekače prvič stehtali pri povprečni starosti 45 dni (tabela 2), ko so bili v povprečju težki 10,83 kg. Glede na priporočila v literaturi naj bi tekači pri 42 dneh tehtali 12,5 kg (tabela 1), kar je dober kilogram več, kot so pri starosti 45 dni tehtali prašiči v poskusu.

Ob koncu vzreje so bili pri 77 dneh tekači težki dobrih 21 kg (tabela 2). Tekači v poskusu so občutno zaostali v rasti do konca vzreje, saj naj bi po priporočilih tekači težki 30 kg vzrejo zaključili pri 77 dneh (tabela 1), v boljših rejah lahko tudi teden dni prej.

 

Tabela 2: Opisne statistike za starost in telesno maso ob posameznih tehtanjih

Lastnost

Št. meritev

Povp.

SD

1. tehtanju po rojstvu

 

 

 

 

Starost (dni)

217

4,7

1,6

 

Telesna masa (kg)

217

2,02

0,54

Odstavitev

 

 

 

 

Starost (dni)

163

31,9

4,7

 

Telesna masa (kg)

163

8,11

2,54

2. odstavitev

 

 

 

 

Starost (dni)

40

40,4

7,5

 

Telesna masa (kg)

40

9,40

2,20

1. tehtanje po odstavitvi

 

 

 

 

Starost (dni)

128

45,3

7,0

 

Telesna masa (kg)

128

10,83

2,70

Konec vzreje

 

 

 

 

Starost (dni)

  87

77,1

0,9

 

Telesna masa (kg)

  87

21,32

4,32

Tudi dnevni prirasti po odstavitvi so bili premajhni (tabela 3). Tekači v našem poskusu so od odstavitve do konca vzreje priraščali le 283 g/dan (slika 3). Glede na priporočila v literaturi naj bi bili prirasti v tem obdobju vsaj 410 g/dan. To pomeni, da tekači 30 kg dosežejo šele pri 84 dneh. Najbolj kritično je bilo obdobje od odstavitve do 1. tehtanja po odstavitvi. V teh 14 dneh so tekači povprečno priraščali le 173 g/dan (tabela 3), porazdelitev pa kaže na veliko variabilnost med pujski (slika 2).

V poskusu so prašiči dobivali količino krme, ki je bila manjša od priporočil (Carr, 1998). Kljub postopnemu prehodu na krmljenje po volji, je bila količina krme premajhna. Rejcu smo priporočili, da količino krme na tekača dnevno v prvem tednu poveča na 400 g, v drugem tednu na 500 g in v četrtem na 850 g. Tekači morajo biti šest tednov po odstavitvi krmljeni z 1,22 kg krme dnevno, v poskusu pa so v sedmem tednu dobivali samo 1 kg krme.

Tabela 3: Hitrost rasti v laktaciji in vzreji

Dnevni prirast (g/dan)

Št. meritev

Povp.

SD

Od 1. tehtanja po rojstvu do odstavitve

163

220

80

Od odstavitve do 1. tehtanja po odstavitvi

128

173

114

Od 1. tehtanja po odstavitvi do konca vzreje

  87

323

148

Od odstavitve do konca vzreje

  87

283

85

Težave v reji se kažejo tudi v velikem deležu izgub. V celotnem poskusu je poginilo 52 živali. Izgube med laktacijo so bile tako 18 %, med vzrejo pa 7 %. Na preživitveno sposobnost je vplival spol, saj so imele svinjke večjo preživitveno sposobnost kot kastrati (slika 4). Večina razlik je bila do 12. dne po rojstvu, do takrat je poginilo 14 kastratov in samo 2 svinjki. Skupno je v poskusu poginilo 38 kastratov in 14 svinjk.

 

Slika 2: Porazdelitev dnevnih prirastov od odstavitve do 1. tehtanja po odstavitvi

Slika 3: Porazdelitev dnevnih prirastov od odstavitve do konca vzreje

Slika 4: Število poginov glede na starost živali ob poginu

4 ZAKLJUČKI

V poskusu smo s kontrolnimi tehtanji spremljali rast pujskov in tekačev. Laktacija je bila v povprečju dolga 32 dni, pujski so ob odstavitvi tehtali 8,11 kg.  Prirasti v laktaciji so bili primerljivi s priporočili v literaturi, kjer avtorji navajajo, da naj bi odstavljeni pujski pri starosti 28 dni tehtali vsaj 7 kg.

Potrdili smo, da vzreja v tej reji predstavlja šibko točko. Tako je bil dnevni prirast od odstavitve do konca vzreje le dobrih 280 g/dan. Slabši prirasti podaljšajo dolžino vzreje, kar pomeni, da morajo v vzreji imeti več kotcev oz. stojišč. Podaljšan čas vzreje poveča tudi skupno porabo krme na pitanca in posledično poslabša ekonomiko.

Reji smo predlagali spremembe pri krmljenju. Spremembe so potrebne pri količini krme, ki jo tekači dobijo v vzreji. V prvem tednu je potrebno tekače krmiti restriktivno, vendar mora rejec povečati količino krme iz dobrih 140 g na tekača dnevno na vsaj 400 g na tekača dnevno. Po uvedbi sprememb bi bilo smiselno poskus ponoviti.

 

5 VIRI

Literatura je na voljo pri avtorjih.

 

Nazaj na seznam novic