Ne glede na zimsko obdobje, ko naj bi zemlja počivala, je že sedaj potrebno razmišljati o času, ko bo pritisnila vročina in bodo zaradi pomanjkanja padavin zmanjšani ali celo ogroženi pridelki na naših kmetijskih zemljiščih. V luči prihajajočih razpisov kmetijske politike vam predstavljamo zakonske podlage za uvedbo namakanja. Z uvedbo namakanja posegamo na različna zakonodajna področja: kmetijsko, prostorsko, okoljevarstveno, gradbeno, urejanje voda, področje narave in gozdov ter področje javne infrastrukture.
Za namakanje potrebujemo kmetijsko zemljišče, vodni vir in pobudo kmetov, ki so pripravljeni pristopiti k namakanju. Prvi korak pri uvedbi namakanja je pridobitev lokacijske informacije za zemljišča, ki jih nameravamo namakati. V njej bomo izvedeli, če je namakanje opredeljeno v prostorskem aktu lokalne skupnosti in tako sploh možno.
Potem, ko smo ugotovili možnost namakanja na naših kmetijskih zemljiščih potrebujemo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za namakanje, ki jo na podlagi naše vloge izda Direkcija za vode RS. Vodno dovoljenje nam dovoljuje črpanje predvidenih količin vode za namakanje. Z vodnim dovoljenjem imamo tako zagotovljen vodni vir za namakanje naših zemljišč.
Vzporedno s tem korakom lahko pripravimo idejno zasnovo in opis posega za bodoči namakalni sistem, ki sta podlaga za pridobivanje soglasij in dovoljenj po posebnih predpisih (varstvo narave, varstvo gozdov, varstvo naravne in kulturne dediščine, ceste, elektro, itd.). Pomemben del uvedbe namakalnega sistema je tudi tehnološki elaborat o namakanju, ki ga izdela za to usposobljen strokovnjak, agronom, ob sodelovanju bodočih uporabnikov in obsega: lokacijo in velikost območja namakanja, klimatske in talne razmere območja namakanja, seznam in površine kultur, ki se bodo namakale, potrebe obravnavanih kultur po vodi, opredelitev vodnega vira, način odvzema vode, način namakanja, opis namakalne opreme, načrt delovanja namakalnega sistema, popis opreme in oceno stroškov namakalne opreme.
Pri uvedbi večjih namakalnih sistemov (površina nad 100ha in zmogljivost vsaj 10 milijonov m3 ali povprečno nad 100 l/s) je potrebno opraviti še presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje na ARSO. Pri uvedbi namakalnih sistemov nad 10 ha, ali zmogljivosti vsaj 2500 m3 ali 10 l/s je potrebno opraviti predhodni postopek presoje vplivov na okolje, pod to mejo pa tega ni potrebno. Potem pristopimo k pridobivanju odločbe o uvedbi namakalnega sistema na MKGP, ki je ključni krovni akt za uvedbo namakanja.
Uvedba namakanja lahko posega tudi na področje gradbene zakonodaje. Vsi namakalni sistemi sicer spadajo med enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, razen velikih namakalnih sistemov, ki imajo pretok 200 l/s in več. Ti spadajo med zahtevne objekte in potrebujejo gradbeno dovoljenje.
Ko izvedemo vse zgoraj navedene postopke lahko pristopimo h gradnji namakalnega sistema. Zakonodajni okvir uvedbe namakanja je zapleten in tudi dolgotrajen, zato je potrebno začeti s postopki prej, ne šele takrat, ko je že udarila suša. Še posebno to velja za področje Podravja, ki ima dovolj vode za namakanje kmetijskih zemljišč tudi v poletnem času, kjer drugod vode pogosto primanjkuje tudi za oskrbo prebivalstva.
Voda je za zrakom najbolj gibljiva stvar; je ugodno prilagodljiva, a tudi neugodno minljiva.
Marko Černe, univ.dipl.inž.agr.
Svetovalec specialist za namakanje
Nazaj na seznam novic