Ovelo grozdje, tigrasti listi so znak Esce. Esca je skupni izraz za kompleksno delovanje gliv. Glive uničujejo les vinske trte in takšna trta je obsojena na propad. Grozdje na njej ni ekonomsko uporabljeno. Zdravila proti Esci nimamo, proti njej lahko delujemo preventivno. Glive se razvijajo na najbolj bujnih sortah. Pogoj za njen razvoj so padavine in vlaga v začetku poletja, zatem sušno obdobje. Esca se širi z rezjo (rez v mokrem in vlažnem vremenu), s trsnim materialom ali v obliki trosov. Esca je povezana z vdornim mestom. Kap vinske trte povzroča vrsta gliv, med katerimi je največkrat omenjena gliva Phellinus ignarius. Gliva je pogosto prisotna v starejših vinogradih. Bolezni so izpostavljene najbolj bujne sorte.
Znaki bolezni
Pri tej bolezni ločimo akutno (klasična kap) in kronično kap (trs boleha več let). Gliva se naseli v prevodni sistem in kasneje povzroči odmiranje dela vinske trte. Najpogosteje se bolezen prenaša preko ran, povzročenih pri rezi, prav tako preko ran nastalih zaradi pozeb in zmrzali. Pri kapi vinske trte medsebojno deluje več gliv skupaj, ki ogrozijo imunski sistem vinske trte. Določene glive, ki so jih našli pri okuženih trsih, najdemo tudi pri popolnoma zdravih trsih.
Znamenja se na listih selijo od spodnjih listov proti vrhnjim listom na mladiki. Trte lahko popolnoma ogolijo. Grozdje se normalno razvija, pozneje jagode na dozorijo, ampak ostanejo otrdele. Jagode počijo in se posušijo. Na medžilnem prostoru se na listih pojavijo značilne ožganine. Kronična oblika kapi vinske trte je pogostejša. Razvoj bolezni je počasnejši kot pri akutnem razvoju (bolezenski znaki so enaki, kot pri kroničnem razvoju) bolezni. Znake okužbe opazimo tudi na grozdju pri nekaterih sortah, običajno v obliki črnih pik, ki so posledica toksinov, ki jih izločajo glive. Prizadeti grozdi slabo dozorevajo in kasneje povzročajo neprijeten okus vina. Znaki Esce so vidni tudi na deblu in starejšem lesu. Trhel, temnejše obarvan okužen les opazimo pri prerezu okužene trte. Iz zunanjega roba proti središču debla ali obratno se širi poškodovan les, ki se tudi veča, kar je vzrok za kasnejši propad trsa.
Zatiranje
Odstranjujemo okužene in odmrle trse. Med rezjo redno razkužujemo rezalno orodje in rane, ki nastanejo. Nadomeščamo betonske opore z lesenimi. Uporabljamo kemične pripravke na podlagi bakra in fosforne kisline.
Slika: Kap vinske trte (Vir: internet).
Anja Hohler, univ.dipl.inž. Agronomije
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Nazaj na seznam novic