Novice

Januar je bil 2,5 ºC toplejši od normale, padlo je 287 % padavin kot v januarskem povprečju obdobja 1991–2020, kar je največ od leta 1950. Sončnega vremena je bilo le 68 % toliko kot v povprečju primerjalnega obdobja. Vsaj od sredine minulega stoletja je bil januar 2023 najbolj namočen do zdaj. Največji presežek padavin je bil na severovzhodu države, kjer je padlo vsaj štirikrat toliko padavin kot običajno, ponekod celo petkrat toliko.

Na prehodu iz starega v novo leto so izrazito nadpovprečne temperature zraka in tal pričele sprožati rast pri rastlinah, na najbolj zgodnjih legah so zacveteli prvi zvončki. V januarju se je zaključila sezona pridelave jesensko-zimskih vrtnin. Pridelek je bil zaradi vremenskih razmer slabši kot običajno. Na zmanjšan pridelek so vplivale sušne razmere v času sajenja, večje količine padavin v septembru ter nadpovprečne temperature. Snežna odeja v drugi polovici meseca je zaščitila ozimne posevke ter druge rastline pred nizkimi temperaturami in zmrzovanjem.

 

Februar je bil v državnem povprečju za 0,8 °C toplejši od povprečja obdobja 1991−2020, padlo je le 32 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 126 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Februar je bil zelo skromen s padavinami in porazdelitev je opazno odstopala od običajne porazdelitve padavin.

V drugi dekadi februarja, ko so se temperature zraka nekoliko povzpele, se je začel prebujati tudi rastlinski svet. Ozimna žita so se pričela razraščati. Ponekod se je razraščanje sicer začelo že v januarju, vendar ga je hladnejše vreme v nadaljevanju leta prekinilo. Na posevkih je bilo opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kot posledica pomanjkanja dušika, ki ga rastline v tem času potrebujejo za rast, razraščanje in oblikovanje zasnov klasov.

 

Marec je bil nadpovprečno topel, vodnatost rek je bila za petino manjša od običajne, v državnem povprečju je bil 1,4 °C toplejši kot normalno, padlo je le 96 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo 96 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Izhlapevanje je bilo zaradi nadpovprečnih temperatur nekoliko višje kot običajno.

V začetku marca so koščičarji postopoma začeli odpirati brste, marelice na najbolj toplih in zaščitenih legah so pričele s cvetenjem. Brsti zgodnjih sort češenj in višenj so se pričeli odpirati. Tudi pečkarji, ki imajo sicer nekoliko kasnejši razvoj, so bili v sredini meseca v različnih fazah razvoja socvetij: nekatere zgodnje sorte jablan so pričele z odpiranjem brstov, hruške pa so ponekod že bile v fazi mišjega ušesa. Razvoj je bil opazen tudi na njivskih površinah tako pri posevkih kot pri plevelih, ki so pričeli vznikati. Oljna ogrščica je prešla v fazo podaljševanja stebel in nastavka socvetij. Ozimna žita so pričela z razraščanjem in ponekod tudi že prešla v fazo začetka kolenčenja. Negativne temperature v zadnjih dneh marca so ogrozile cvetoče sadno drevje in zelenjadnice na prostem.

 

April je bil hladnejši in bolj siv kot običajno, bil je eden izmed v tem stoletju dokaj redkih mesecev z negativnim temperaturnim odklonom, v državnem povprečju je bil 1,4 °C hladnejši kot v povprečju obdobja 1991–2020, padavin je bilo za 118 % normale, sončnega vremena pa le 82 % toliko kot običajno. Večina države je bila bolj namočena kot običajno, največji presežek je bil na severovzhodu, kjer je ponekod padlo dvakrat toliko padavin kot normalno. Najhladneje je bilo v sredini prve dekade meseca, ko so se minimalne dnevne temperature zraka nekaj zaporednih dni spustile pod 0 °C, zaradi česar je prišlo do pozebe.

Fenološki razvoj rastlin je kljub nižjim temperaturam v začetku meseca napredoval. Negativne temperature v prvi dekadi meseca so ogrožale cvetoče sadno drevje in zelenjadnice na prostem. Temperature so se več zaporednih dni spustile pod 0 °C. V drugi dekadi meseca so bila ozimna žita večinoma v fazi kolenčenja, oljna ogrščica pa v fazi rumenega brsta. Nizke temperature in ponekod pozeba je upočasnila fenološki razvoj sadnega drevja. Trava je pričela intenzivno priraščati, zgodnje vrste, kot so travniška latovka in lisičji rep, so pričele tudi že cveteti. Ob koncu meseca je ponekod vzniknil zgodnji krompir, kjer so to dopuščale vremenske razmere so začeli tudi s setvijo koruze.

 

Maj je bil bolj povprečno topel in nadpovprečno namočen, na državni ravni je bil maj 0,1 °C hladnejši od majskega povprečja obdobja 1991–2020, padlo je 137 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo le 73 % toliko časa kot normalno.   

V začetku meseca maja so vzhod države zajela neurja. Močni nalivi s točo so povzročili škodo na kmetijskih rastlinah. Ozimni ječmen je iz faze razvoja listne nožnice prehajal v fazo cvetenja, ozimna pšenica pa je bila v fazah od kolenčenja do nabrekanje nožnice. V maju so škodo povzročali tudi razliti vodotoki in stoječe vode. V tretji dekadi meseca so vremenske razmere ponovno omogočile delo na kmetijskih površinah. Kjer so se tla dovolj osušila so kmetje nadaljevali s prvo košnjo, setvijo nekaterih poljščin in zelenjadnic ter zatiranjem bolezni in škodljivcev. Ozimni ječmen je ob koncu meseca večinoma prešel v fazo cvetenja, medtem ko je bila pšenica v razvojnih fazah klasenja do začetka cvetenja.

 

Junij je bil na državni ravni za 0,8 °C toplejši od normale, sonce je sijalo 103 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991–2020, padlo je 96 % toliko padavin kot v junijskem povprečju. Povsod je bilo topleje kot normalno. Junijski vročinski val je bil kratek, a precej izrazit. Najtopleje je bilo v začetku tretje dekade meseca, ko so se povprečne dnevne temperature gibale med 25 in 28 °C, najvišja dnevna temperatura pa se je v večini krajev povzpela nad 33 °C. V tem obdobju smo zabeležili tudi prvi letošnji vročinski val, ki je trajal od tri do šest dni.

V začetku meseca so pogoste padavine ovirale delo na prostem. Jablane so nadaljevale z razvojem plodov, koruza je bila v različnih fazah razvoja listov. V drugi polovici meseca je državo zajel prvi letošnji vročinski val, ki je vodne in temperaturne razmere v tleh naglo spremenil. Površina kmetijskih tal je bila izpostavljena močnemu izsuševanju, kar je bilo opazno na posevkih, ki so imeli v tem času malo listne površine, ki bi senčila in ovirala izsuševanje tal, na primer posevki koruze, fižola ter drugih zelenjadnic. Vlažnost tal se je zmanjševala in ponekod postala rastlinam težje dostopna. Sušnemu stresu se je pridružil še močan vročinski stres. Po drugi strani so visoke temperature ugodno vplivale na zaključno zorenje in žetev ozimnega ječmena. Z ohladitvijo in dežjem sta sušni in vročinski stres popustila. Ob prvem prehodu vremenske fronte so se predvsem v severni polovici Slovenije razbesnela močna neurja, tudi s točo, ki je povzročila veliko škodo na poljščinah in sadnem drevju.

 

Julij je bil v svetovnem povprečju najtoplejši mesec doslej. Vodnatost rek je bila za polovico večja kot običajno, bilo je tudi več močnih neviht, ki so povzročile gmotno škodo. V primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 je bil julij 2023 na državni ravni za 1,0 °C toplejši; padlo je 189 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 99 % normale.

V maju se je temperatura površinskega sloja tal se je čez dan občasno povzpela tudi čez 38 °C, tla so bila za okoli 0,5 °C toplejša od dolgoletnega povprečja. V začetku meseca se je začela žetev pšenice medtem, ko je bil ječmen v prvi dekadi meseca večinoma že požet. Zaradi vremenskih razmer, poleganja posevkov in razvoja nekaterih bolezni je bila letošnja letina nekoliko slabša od lanske. Letošnji julij so zaznamovala številna neurja z močnimi nalivi, točo in močnimi sunki vetra, ki so povzročala številne nevšečnosti ter ogrožala ljudi in živali. Nastalo je veliko škode tako na njivah, trajnih nasadih kot tudi v gozdovih, kjer je lomilo drevesa ter na gospodarskih poslopjih, kjer je odkrivalo strehe.

 

Avgust so zaznamovali tornado, vročinski val, dve epizodi izjemno obilnih padavin ter katastrofalne poplave. V primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 je bil avgust 2023 na državni ravni za 0,6 °C toplejši, padlo je kar 209 % toliko padavin kot v povprečju primerjalnega obdobja, s čemer se mesec uvršča na drugo mesto najbolj namočenih avgustov, sonce pa je sijalo toliko časa kot normalno. Avgust 2023 je bil vse prej kot običajen poletni mesec. Že prvi dan meseca je tornado pustošil v Ilirski Bistrici, izjemne padavine med 3. in 6. avgustom so povzročile uničujoče poplave in zemeljske plazove, v dneh od 19. do 27. avgusta smo imeli najdaljši vročinski val poletja 2023, izdatno deževje pa nas je ponovno zajelo 28. avgusta.

Avgust je bil v državi v znamenju poplav. Prostorsko gledano so bile padavine precej neenakomerno razporejene. Obilno deževje, ki se je začelo 3. avgusta in ki je zajelo večji del države, je povzročilo katastrofalne poplave. Na najbolj prizadetih območjih so voda, mulj in zemeljski plazovi uničili domove, gospodarska poslopja in pripadajočo opremo. Poplave so terjale tudi človeške žrtve. Porušeni mostovi in ceste so onemogočali transport ter dostop do prizadetih območij. Na nekaterih območjih je voda odnašala krmo ter ponekod tudi živali. Poljščine in vrtnine, ki so bile dlje časa pod vodo, so bile popolnoma uničene ali pa so zaradi onesnaženja postale neprimerne za prehrano. Nestanovitno vreme s pogostimi padavinami je ustvarjalo ugodne pogoje za razvoj nekaterih bolezni in škodljivcev, kot so krompirjeva plesen, bučna pepelovka, paradižnikova plesen, oidij ter drugi.

 

September je bil v Sloveniji drugi najtoplejši do zdaj, v svetu pa najtoplejši. Na državni ravni je bil september 2023 drugi najtoplejši vsaj od sredine preteklega stoletja, saj je bil kar 2,9 °C toplejši od septembrskega povprečja v obdobju 1991–2020, padlo je samo 47 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 27 % več kot normalno.

Ugodne vremenske razmere v prvi polovici meseca ter suha tla so omogočala nemoteno delo na kmetijskih površinah. Vinogradniki so nadaljevali s trgatvijo, sadjarji pa z obiranjem jabolk in hrušk. V tretji dekadi meseca so padavine nekoliko zmotile potek trgatev in obiranje sadja. Hladnejše vreme in temperaturne razlike med dnevom in nočjo pa so pozitivno vplivale na obarvanje plodov rdečih sort jabolk.

 

Oktober je bil na državni ravni rekordno topel; temperaturni odklon za območje Slovenije je bil 3,8 °C, v državnem povprečju je padlo kar 134 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1991–2020, sončnega vremena je bilo za 9 % več kot normalno.

Suho vreme v prvi polovici meseca je omogočalo nemoten potek trgatve in obiranja sadja. Jesen je s suhim in toplim vremenom omogočala pravočasno spravilo koruze ter setev ozimnih žit v optimalnih rokih. Na začetni razvoj žit so pozitivno vplivale tudi padavine v drugi polovici meseca, ki so spodbudile vznik. Zaradi tople jeseni se je v nekaterih nasadih jabolk močno razširila krvava uš, kar lahko negativno vpliva na pridelek v prihodnjem letu.

 

November je bil v državnem povprečju za 0,7 °C toplejši od povprečja obdobja 1991–2020, padavin je bilo 12 % več kot v dolgoletnem povprečju, tudi sončnega vremena je bilo več kot običajno, v državnem povprečju je sonce sijalo 142 % toliko časa kot v povprečju tega obdobja.

V novembru se je zaključila sezona obiranja oljk. Kljub negativnim temperaturam v drugi polovici meseca so listi rumenkasto rdečih odtenkov pri nekaterih drevesnih vrstah (lipa, bukev, javor) ponekod še vedno ostali v krošnjah. Glede na dolgoletno povprečje se je splošno rumenenje listov pri lipi začelo en do dva tedna kasneje kot običajno.

 

December je bil na državni ravni najtoplejši od zdaj, v državnem povprečju je bil 2,9 ºC toplejši od povprečja primerjalnega obdobja in najtoplejši vsaj od sredine preteklega stoletja. Padavin je bilo več kot v dolgoletnem povprečju, saj je padlo 143 % običajnih decembrskih padavin, sonce pa je sijalo 29 % več časa kot v povprečju primerjalnega obdobja.

Daljše obdobje nadpovprečno toplega vremena, ki se je začelo v tretji dekadi decembra, je na izpostavljenih prisojnih legah delno prebudilo rastline, ki se tudi sicer hitro odzovejo na otoplitve. Svoje cvetove so odprle marjetice, najbolj zgodnje trobentice, iz Istre so poročali tudi o prvih cvetočih zvončkih.

 

V spodnjih tabeli so prikazani zbirni podatki o padavinah, evapotranspiraciji in stanju vodne bilance na območju Ptuja z okolico v letu 2023.

Tabela: Padavine, evapotranspiracija in vodna bilanca na območju Ptuja z okolico v letu 2023

Mesec	Padavine v mm	Povprečna ET v mm/dan	Maksimalna ET v mm/dan	Skupna ET v mm/mesec	Vodna bilanca v mm
januar	168	0,5	1,3	17	+151
februar	13	1,0	1,9	27	-14
marec	70	1,9	3,3	59	+11
april	86	2,3	3,7	69	+17
maj	209	2,9	5,1	93	+116
junij	56	4,3	5,6	127	-71
julij	149	4,4	5,8	135	+14
avgust	164	3,6	4,7	113	+51
september	31	2,6	3,7	79	-48
oktober	114	1,5	2,7	48	+66
november	103	0,7	1,3	21	+82
december	100	0,4	1,6	13	+87
SKUPNO	1.263			800	+462

 

Pripravil:

Marko Černe

 

Vir:

Naše okolje. Mesečni bilteni Agencije RS za okolje. Ljubljana 2023.