Širšo okolico Ptuja so v drugi polovici julija prizadela močna neurja, ki so povzročila zelo veliko škodo na poljščinah in trajnih nasadih. Ponekod je prišlo tudi do 100 % izpada pridelka. Na njivah imamo zaradi neugodnega vremena v času žetve še veliko nepožetih žit (pšenica, tritikala). Neurje s točo in orkanskim vetrom je prizadelo pšenico v času polne zrelosti, kar je povzročilo večje izpadanje zrnja ter poleganje. Koruza je bila v času neurij v fazi metličenja in oprašitve. Motnje v tej fazi lahko povzročijo bistveno zmanjšanje pridelka. Veliko škodo so neurja povzročila še na zelenjadnicah, odkrilo ter poškodovalo je tudi rastlinjake.
Pšenica, rž, tritikala
Po naši oceni je do konca julija nepožetih še okrog 20 % žit. Zaradi obilnih padavin, ki so močno poslabšale kakovost so praktično vsa žita primerna le še za krmo. Tudi pri pripravi krmnih mešanic je smiselno, da analiziramo žita na prisotnost mikotoksinov. Seveda pa je žita smiselno požeti takoj, ko bodo tla dovolj pohodna, in se bo zrnje posušilo pod 14 % vlage. Običajno je po toči precej klasov delno odprtih in je nevarnost, da bo zrnje začelo dodatno izpadati. Po žetvi tako površine plitvo obdelamo. S tem pospešimo kalitev izpadlega semena, da se nam v naslednjem posevku ne pojavlja kot plevel.
Koruza
Koruza je trenutno v fazi oprašitve. V kolikor posevek ni uničen v celoti je smiselno, da ga pustimo, saj trenutno zaradi poznega termina ni več smiselno ponovno sejati koruze, saj nam ta koruza ne bo dozorela, da bi bila primerna za siliranje, še manj za žetev zrnja. Sicer pa koruza relativno dobro prenaša točo. Listi se praviloma vzdolžno razcefrajo in po toči še asimilirajo in skupaj z zelenim steblom in storži še vedno dajo nekaj pridelka. V nadaljevanju je zelo odvisno kako bo potekala faza oprašitve in kasneje polnjenje zrnja. Zaradi poškodovanih listov bo zmanjšana fotosinteza, kar bo prav tako imelo vpliv na manjši pridelek. Poškodovani listi se poleg zmanjšane asimilacije tudi hitreje sušijo. Pozorni pa moramo biti tudi na pojav koruzne bulave sneti, katera se po toči lahko pojavlja v večjem obsegu in sama ni nevarna za prehrano živali, vendar se pogosto na storžih pogosto pojavijo plesni in v primeru mokre jeseni je bistveno povečana nevarnost pojava plesni in posledično mikotoksinov v krmi. Zelo pomembno je tudi, da pri silažnih koruzah spremljamo dozorevanje in pospravimo koruzo ko je vrednost suhe snovi v masi med 35 in 38 %.
Oljna buče
Pridelava oljnih buč je letos še posebej otežena. Spomladi so bile najprej težave z vznikom, nato je bila skoraj polovica površin presejanih ponovno z bučami ali pa z drugo kulturo. Sedaj pa še toča. Buče, sejane v prvem roku setve, imajo danes večinoma formirane plodove velikosti žoge, medtem ko so buče, ki so bile sejane drugič, sedaj v fazi cvetenja ter plodov v velikosti teniške žogice. Na posevkih, kjer listna masa ni povsem uničena in so plodovi že dokaj razviti je smiselno tretirati s pripravki na osnovi aminokisilin, alg in biostimulatorjev, da pospešimo regeneracijo. Pri posevkih buč, ki so bili sejani ponovno in je sedaj listna masa zaradi toče povsem uničena, pa žal ne moremo pričakovati pridelka, ker bo v jeseni zmanjkalo časa za dozorevanje.
Soja
Soja, ki je poškodovana od toče bo sedaj odreagirala na način, da bo na novo pognala listno maso ter cvetove, je pa odvisno od stopnje poškodovanosti in pogojev v jesenskem času ali bo taka soja pravočasno dozorela. To je predvsem odvisno od stopnje poškodovanosti posameznega posevka.
Vinska trta
V primeru toče v vinogradih svetujemo da se v najkrajšem možnem času opravi kemično varstvo in sanacija vinske trte pred boleznimi. Enako velja tudi za poškodbe od drugih neurij, saj opažamo da je veliko poškodb nastalo tudi zaradi močnega vetra, kjer so nastale podobne poškodbe kot pri toči. Varstvo vinske trte takoj po toči oz. drugih fizični poškodb opravimo s fitofarmacevtskimi sredstvi, katere vsebujejo aktivno snov folpet (Folpan Gold, Pergado F, Sfinga extra WDG, Mikal flash in drugi) v kombinaciji s foliarnimi gnojili kot so Algoplasmin, Basfoliar aktiv on Protifert.
Zaradi različne poškodovanosti in različnih razvojnih faz posevkov univerzalnih navodil za vse posevke ni možno podati. Natančna navodila za ukrepanje se lahko podajo šele, ko dotični posevek vidimo v naravi. Na splošno je v posevkih, ki nimajo povsem uničene listne mase in v njih še lahko izvajamo agrotehnične ukrepe smiselno za boljšo regeneracijo uporabiti pripravke na osnovi aminokislin, alg in biostimulatorjev rasti. Za zmanjšanje bakterijskih okužb je priporočljiva tudi uporaba bakra, vendar pa mora biti fitofarmacevtsko sredstvo registrirano dotični kulturi, prav tako pa moramo biti pozorni na karenco. V primeru, če bomo določen posevek preorali lahko posejemo proso ali ajdo, za pridelavo voluminozne krme pa lahko na živinorejskih kmetijah posejemo trave, detelje ali deteljno travne mešanice.
Nazaj na seznam novic