Novice

Ob izjemnih dosežkih smo ponosni tudi njegovo sodelavci

Ivan Brodnjak ob strokovnem jemanju vzorcev za analizo tal

Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalec na KGZS Zavod Ptuj je izjemen strokovnjak iz področja pridelave poljščin. Da se v Ivanu skriva želja po inovativnosti, iskanju novitet in le te prenašati na druge, je znana vsakemu kmetovalcu v Podravju ter zaposlenim na zavodu, saj je tudi pravi mentor za mlajše sodelavce. Vedeli smo, da je ajda poljščina, ki mu je posebej pri srcu in nam je velikokrat na skrivaj govoril, da ima nekaj zanimivega. Ja in prav na njegov rojstni dan dobimo informacijo, da mu je uspelo nekaj, kar le redkim strokovnjakom, da je z odbiro in žlahtnjenjem  selekcioniral  novo sorto poljščine ajda in jo poimenoval po rodnem kraju Hajdoše. Sorta Hajdoše je od 17.12.2021 vpisana v sortno listo pri UVHVVR.  

Da je ajda  Hajdoše res odlična tudi v ajdovih žgancih smo se prepričali tudi na zavodu.

V imenu sodelavcev čestitam Ivanu za izjemno delo.

 

Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj

 

 

In kaj je zapisal Ivan Brodnjak o ajdi sorte HAJDOŠE

 

Ajda je čudovita rastlina, ki v zadnjih letih ponovno pridobiva na pomenu. Izdelki iz ajde ( žganci, kruh, kaša krvavice) pa veljajo za kulinarične specialitete.

V Sloveniji  se prideluje  549 ha spomladanske in 3.631 ajde  kot naknadni posevek.

Ajda ima izredno kratko rastno dobo in jo lahko sejemo kot drugo kulturo na njivi. Praviloma  v strnišča žit, ranega krompirja ali oljne ogrščice in dozori do 10 do 25. oktobra.

Ima odlične lastnosti, da porabi ostanke hranil, ki ostanejo v tleh od osnovne kulture, ki bi se sicer izprali v podtalnico. Ustvari veliko zelene mase slame, ki je gnojilo za naslednjo kulturo, proizvaja med, ki je odlična hrana za ljudi, čebele in druge opraševalce. Seveda pa čudovita dišeča in cvetoča polja pomenijo tudi biotsko raznovrstnost in hrano za prostoživeče živali. Najpomembneje pa je, da pridelamo drugi pridelek zrnja, ki je na trgu zelo iskan,

Ajda pa ima tudi lastnost, ki je manj znana in sicer MIKOLIZO. To je sposobnost, da vzpostavi sožitje z glivami v tleh in ravno tu nastane prava čarovnija. Znano je, da glive namesto korenin uporabljajo hife oziroma nitaste tvorbe, ki sestavljajo micelij. Hife so mnogo drobnejše kot korenine, vendar imajo bistveno večjo površino. Ker so ožje, imajo večjo kapilarnost in lahko privzemajo mineralna  hranila iz veliko večje globine in volumna tal. Lažje se izognejo oviram v tleh in pomagajo sprostiti hranljive snovi iz talnih delcev, česar sama rastlina ne more narediti.

Mikorizne glive živijo v tleh in potrebujejo sladkorje (organski ogljik). Tako rastlina skrbi za dotok sladkorjev do mikorize, medtem ko ji slednja pošilja različne hranljive snovi in lahko tudi izboljša preskrbo rastlin z vodo z izboljšanjem strukture tal in koreninskega stika s talnimi delci. Tako je lahko cela rastlina zaradi večje količine vode in hranil bolj razvita, kot bi bila sicer. To je tudi razlog zakaj ajda dobro uspeva v vročini tudi na revnih suhih s hranili slabo založenih tleh in v teh razmerah prehiti vse plevele. Skratka ajda lahko ravno zaradi te lastnosti črpa hranila in vodo iz tal, zato je ni potrebno gnojiti ali uporabljati fitofarmacevtskih sredstev in je izredno primerna za ekološko pridelavo.

Slabost večine obstoječih sort je, da so pridelki predvsem strniščne ajde relativno nizki v povprečju le okrog 500 kg/ha in so močno odvisni od letine. Obstoječe sorte ne prenašajo dobro založenih tal s hranili kar povzroča poleganje, pocvetavanje, rast v višino in sterilne rastline brez semen.

Z opazovanjem posameznih rastlin na posevkih sem ugotovil, da so rastline izredno heterogene. Začel sem pregledovat posevke v okolici in zbirat atipične rastline. Rastline sem  označil pod zaporedno številko, zapisal njihove lastnosti in jih naslednje leto ločeno ročno posejal. Prvo leto sem imel posejanih kar 56 vzorcev.

V posevku se je pojavilo nekaj res zanimivih in atraktivnih rastlin. Ostalo je samo selekcija, izolacija, odbira. Pri ajdi je to še posebej zahtevno ker je povsem tujeprašna rastlina, kar pomeni, da če posejemo skupaj seme samo od ene rastline te rastline postanejo sterilne in ne obrodijo.

Genetika sorte Hajdoše prihaja iz lokacije zahodno od Ptuja, občine Hajdina, ki je tradicionalno območje pridelave ajde. Imeni vasi Hajdina, in Hajdoše od koder izvira sorta  po nekaterih virih izhajata iz dveh staroslovanskih izrazov za ajdo, ki se na tem delu Dravskega polja zaradi lahkih prodnatih tal, ki tej rastlini zelo ugaja prideluje že stoletja. Ajdovi žganci ajdovi štruklji in druge tradicionalne jedi so v teh krajih še pred desetletji  veljali kot osnovna hrana. Nekateri kmetje še vedno sejejo tradicionalne sorte, ki so se verjetno skrižale tudi z kupljenimi iz drugih območij Darja, Čebelica, Bamby. Po pregledu večine parcel posejane strniščne ajde v letu 2017 so bile izbrane atipične rastline, ki so se najbolj približale cilju ( razvejanost rastline, zaključenost- brez pocvetavanja, debela zrna, odpornost na poleganje, prenašanje dobro založenih tal, rodnost).

 Sorta Hajdoše je povsem atipična in se močno razlikuje od obstoječih sort. Predvsem se razlikuje po debelini zrna, razvejanosti in zaključenosti cvetov- storžki.

Rastline so v primeru dobre založenosti tal z organsko snovjo ali ostankov dušika od predposevka zelo bujne vendar se rast usmeri v pridelek, ne v pocvetavanje.

Lastnosti sorte HAJDOŠE:

Barva cvetov:  bela

Barva zrna : sivo rjava

Debelina zrna : zelo debela

Zorenje: srednje rana- razmeroma enakomerno

Razvejanost: zelo razvejana v redki setvi

Višina rastlin: pri ranih in pozno poletnih setvah nizka in razraščena, pri poletnih setvah in humoznih tleh izredno robustna in bujna.

Stabilnost- odpornost na poleganje: dobra, močno odvisna od vsebnosti dušika v tleh.

Odpornost na bolezni: Kljub setvi ajda za ajdo ni bilo zaznanih kakšnih bolezni. Ob setvi po 15.aprilu dozori do 15.junija in jo lahko na isto površino sejem še enkrat v istem letu.

Prednosti: Tudi če poleže se cvetovi dvignejo, žetev ni problematična

Pričakujejo se zelo visoki pridelki, prvi rezultati kažejo bistveno boljši od znanih obstoječih sort.

Tudi kakovost, okusnost izdelkov je na ravni Čebelice ali Darje.

Slabosti: Velike poškodbe od divjadi, predvsem srne, v času začetka cvetenja, predvsem pa v času zorenja – voščene zrelosti.

Hektolitrska teža je za cca. 3% nižja kot pri Čebelici ali Darji

Izplen moke je za približno 2% slabši kot pri Čebelici

Zaenkrat še nimamo veliko izkušenj vendar se predvideva nekoliko redkejša setev  60  do 70 kg semena /ha.

Nova sorte ajde Hajdoše

Prvi rezultati  kažejo, da je nova sorta bistveno rodnejša od vseh obstoječih tujih in domačih sort, ki jih je mogoče dobiti pri nas. Kot kažejo rezultati ima tudi številne druge prednosti pred obstoječimi sortami. Zelo je  odporna na poleganje ima izredno debela zrna, zelo je razvejana in medovita. Za sabo pa pusti ogromno slame, ki je gnojilo za naslednjo kulturo.

Žlahtnenje   seveda še ni končano sorto bo mogoče še izboljšati s pozitivno selekcijo, da bodo posevki postali še bolj izenačeni. Zaenkrat pa kaže, da bo nova sorta Hajdoše pomemben prispevek k večji razširjenosti te čudovite rastline v Sloveniji.

 

                                                                               Ivan Brodnjak, inž.kmet.