Novice

 

1. Pogled v preteklo leto

Leta 2020 je bila povprečna temperatura v državnem povprečju 1,3 °C nad povprečjem obdobja 1981–2010. Na državni ravni je bilo padavin toliko kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo 12 % več kot normalno. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, na Ptuju so namerili 851 mm, v Rogaški Slatini 832 mm in v Murski Soboti 850 mm.

 

2. Zima 2021

Začetek leta je zaznamovala pozitivna vodna bilanca, saj je na območju Podravja znašala v obdobju od 1.10.2020 do 31.1.2021 v višini +236 mm. Januar je bil toplejši od povprečja za 2,4 °C, padavin je padlo 50 mm, kar je 110 % od povprečja, povprečna evapotranspiracija je znašala 0,5 mm/dan, maksimalna 1,5 mm/dan, skupna 17 mm.

Mesec februar je bil kar za 3,5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010, padlo je več padavin (114 % od povprečja) in bilo je več sončnih dni (121 % od povprečja). Na Ptuju je padlo 30 mm padavin, kar je le 64 % dolgoletnega povprečja. Konec februarja so zaznamovale rekordno visoke temperature, na Ptuju so izmerili 22 °C, povprečna evapotranspiracija je znašala 1,1 mm/dan, maksimalna 2,1 mm/dan, skupna 29 mm.

Tople vremenske razmere so prebudile prve znanilce fenološke predpomladi. Prvi cvetovi malega zvončka so se po večjem delu države pojavili v prvi dekadi februarja, kar je 14 do 18 dni prej kot običajno.

Cvetenje zvončkov, prašenje mačic leske ter cvetenje ive se je pričelo tudi več kot tri tedne prej od dolgoletnega povprečja.

Marec je upravičil svoje staro ime sušec, saj je na Ptuju padlo zgolj 26 mm padavin, tudi temperature so bile nadpovprečno visoke, konec marca je bilo na Ptuju 24 °C. Tudi maksimalna dnevna evapotranspiracija je bila zelo visoka za ta čas, 3,7 mm.

Vodna bilanca, ki pomeni razliko med referenčno evapotranspiracijo in padavinami za izbrano obdobje, je bila v tem času na lahkih tleh že negativna, primanjkovalo je vlage za rast žit. Tudi jesenski česen je vsaj na teksturno lahkih in plitvih tleh že trpel sušo.

Kljub ohladitvi v drugi polovici meseca marca je fenološki razvoj rastlin še vedno prehiteval. Ob koncu meseca marca so tudi v celinskem delu Slovenije zacvetele češnje in breskve, vse to so znanilci začetka prave pomladi.

Te okoliščine so privedle do zgodnjega začetka vegetacije, tla so bila ogreta in ekstremno nizke temperature v začetku aprila so povzročile pozebo.  

 

3. Pomlad 2021

Na poljih so marca že posejali jara žita, saj je temperatura tal to omogočala. Vsa jara žita sejemo zgodaj oz. takoj, ko se tla dovolj ogrejejo in se brazde dovolj osušijo. Nobene nevarnosti ni, če po setvi zapade sneg ali pritisne mraz, saj nabreklo seme brez škode prenese temperature do – 8 °C. V Vipavski dolini in Slovenski Istri lahko jarine sejejo že v februarju, drugod pa v marcu.

Aprila je padlo na Ptuju 62 mm padavin, lokalno tudi več, npr. v Novi vasi pri Markovcih 79,2 mm. V prvi dekadi meseca je območje celotne države zajel hladen zrak, ki je povzročil pozebo cvetnih brstov, kar je povzročilo precej škode v sadjarstvu, pridelavi vrtnin in tudi vinogradništvu, povprečne najnižje jutranje temperature so se spustile do – 4,3 st C na našem območju.

Maj je bil rekordno deževen, saj je padlo na Ptuju 172 mm (lani le 52 mm), v Novi vasi pri Markovcih 210 mm, v Pesnici 188 mm, v Ritoznoju celo 226 mm in v Spodnji Vižingi (občina Radlje ob Dravi) 170 mm. Obilno deževje in tudi nizke temperature so zaustavile vegetacijo, močno deževje je povzročilo, da je na manj propustnih tleh zastajala voda, zaradi močnih nalivov je ponekod odnašalo najbolj rodovitne delce tal.

Slika: Kapljično namakanje plodovk in uporaba folije dobro vplivata na vodno bilanco tal (Vir: M. Černe)

V juniju je vodna bilanca izrazito negativna, kar že močno vpliva na posevke. Naše kraje je zajel prvi vročinski val. Padavin je bilo le od 5,4 do 10 mm (lani 83 mm), dnevne temperature so dosegle 35 °C in tudi več, nočne so bile pogosto nad 20 °C, pihal je okrepljen jugozahodni veter, ki je dodatno sušil tla, relativna vlažnost zraka je bila nizka (okrog 45 %), povprečna dnevna evapotranspiracija je znašala okrog 6 mm, kar je zelo vplivalo na stanje kmetijskih rastlin in močno prisotnost sušnega stresa.

Vodna bilanca je znašala v obdobju vegetacije od 1.4. do danes minus 71 mm.

 

4. Stanje kmetijskih kultur

Suha februar in marec ter izjemno moker in hladen maj so vzpostavili specifične razmere za rast žit, ki so ob upoštevanju tehnoloških ukrepov do junijskega vročinskega vala kazala na odlično letino. Nizke do zmerne temperature v spomladanskem obdobju so ugodno vplivale na zdravstveno stanje in rast posevkov. Tehnologija pridelave žit se je v zadnjem obdobju precej izboljšala. Posevki žit so do zadnje junijske vročine kazali na rekorden pridelek ječmena in pšenice. Vročinski val s temperaturami do 37 °C in vetrom ter nizko zračno vlago so v zadnjih 10 dnevih močno zmanjšali pričakovan pridelek.

Pri žitih se je začelo prisilno dozorevanje, ki je v kombinaciji s pomanjkanjem vode še posebej izrazito na lahkih prodnatih tleh Dravskega in Ptujskega polja. Kot vse kaže jo bodo bolje odnesle rane setve in sorte predvsem pri ječmenu.

Slika: Namakanje je v sušnih razmerah letošnjega junija edina rešitev (Vir: M. Černe)

Pri ječmenu je zaradi visokih temperatur in prisilnega dozorevanja prisotno sušenje od zgoraj navzdol, žetev se prične čim bo vlaga padla pod 14 %. Pšenica že prisilno dozoreva na lažjih tleh, na težjih tleh bo letina odvisna od prihodnjih vremenskih razmer. Koruza že občuti pomanjkanje vlage v tleh, rast se je upočasnila, listi se zvijajo, zaenkrat k sreči še ni prišlo do sušenja listov, kar zmanjša vegetacijsko površino in močno zmanjšuje ali celo ogrozi pridelek. Ostale poljščine tudi že močno občutijo pomanjkanje vlage v tleh in visoke temperature, zgodnji krompir je večinoma pospravljen, pozni krompir občuti pomanjkanje vlage, ker se nahaja v fazi nastavljanja gomoljev, ko potrebuje največ vlage, zato bo pridelek manjši. Oljne buče občutijo pomanjkanje vlage, ker se zaradi bližajočega cvetenja in oplodnje ter nastavka plodov nahajajo v zelo občutljivi fazi rasti in razvoja, ko talno vlago zelo potrebujejo.

Trajni nasadi zaenkrat še niso ogroženi zaradi pomanjkanja vode v tleh.

Pridelava vrtnin brez namakanja pri nas ni možna, saj imajo zelenjadnice plitev koreninski sistem in bujno listno maso, kar pomeni, da so zelo občutljive na pomanjkanje vlage v tleh.

Pri pridelavi zelenjadnic ja vsak zamujeni dan brez vode lahko usoden.

Poleg namakanja pa dobro upoštevati tudi druge dopolnilne ukrepe, ki pripomorejo k boljšemu zadrževanju vlage v tleh, kot so uporaba zastirk različnih oblik, plitva obdelava tal, vzdrževanje visokega odstotka organske mase v tleh, vzdrževanje primerne strukture tal, ipd.   

 

5. Namakanje

Junijski vročinski val nas opozarja, da je edina primerna rešitev tudi za poljščine namakanje. Seveda pa mora sistem za namakanje vzpostavljen prej, preden nastopijo nezaželene posledice pomanjkanja padavin. Ne glede na obilne majske padavine pa praviloma suša vsako leto odmeri svoj davek v poletnih mesecih, zato je edina pot odločitev za namakanje.

Slika: Grafični prikaz vodne bilance v obdobju od 1.4. do danes (Vir: ARSO)

 

Pripravili:

Ivan Brodnjak

Marko Černe

 

Viri:

Mesečni bilteni ARSO (Ljubljana 2021).

Podatki vremenskih postaj ECOWITT WEATHER (KGZS Zavod Ptuj 2021).