PRVA OCENA STANJA V KMETIJSTVU V LETU 2020
Na temelju podatkov znanih do 23.11.2020. Praviloma podatki do septembra.
Leto 2020 je zaznamovala virusna pandemija, ki je izrazito negativno vplivala na gospodarsko in družbeno življenje. Po pričakovanju naj bi se BDP zmanjšal za 6,7 %. Zaposlenost naj bi padla za 1,5 % (na 9,1 % brezposelnost). Kljub vsemu se pričakuje rast bruto plač za realno +3,4 %. Rast bo zaradi dviga minimalne plače, dvig plač po dogovoru s sindikati iz 2018 in izplačil epidemijskih dodatkov. Inflacija bo nizka +0,3 % (leta 2019 je bila 1,6 %).
VREME
Zaradi sušnih razmer in pomanjkanjem vlage v tleh so imeli pridelovalci težave z jesensko setvijo. Zima je z vmesnimi obdobji mraza, bila nadpovprečno topla. V februarju in marcu je bilo premalo padavin. Druga polovica marca in začetek aprila je bila pozeba. Najbolj poškodovani so bili vinska trta, sadje in zgodnje vrtnine. V maju so bile temperature podpovprečne. Pogoste padavine v juniju so oteževale košnjo. Zaradi nizkih temperatur je zakasnila zoritev žit. Julij in avgust sta bila zelo topla z veliko padavinami, kar je oteževalo žetev. Ponekod so se pojavljala neurja s točo. September je bil topel in ugoden za zorenje grozdja. Obilne padavine konec septembra so vodno bilanco uravnotežile.
PRIDELAVA
Pšenica
Posejano je bilo 27 tisoč hektarjev, 6 % manj od petletnega povprečja. Pridelek je bil rekorden, povprečno 5,9 t/ha. Kakovost je bila slabša. Odkupljeno je bilo za 27 % manj kot 2019, odkupna cena 153,7 €/t (8,7 % manj kot leto prej). Ekonomske razmere za pridelovanje pšenice v letu 2020 so bile je slabše, toda zaradi velikih količin le za malenkost slabše, kot leto prej.
Ječmen
Pridelovalo se ga je na 22 tisoč hektarjih (+5 %), oziroma največ doslej. Letina nadpovprečna, rekordnih 5,5 t/ha, skupaj za 19 % pridelka več kot 2019. Skupnih 122.000 ton pridelka je za 30 % več kot petletno povprečje. Povprečne odkupne cene samo 125 €/t in so bile za 7 % nižje kot 2019. Stroški so bili približno enaki, vrednost pridelka nižja, a zaradi rekordnih pridelkov približno enak gospodarski učinek pridelave kot 2019.
Koruza
Posejanih je bilo slabih 40.000 ha, kar je za 2 % več kot leto prej. Hektarski pridelek ponovno rekorden 10,4 t/ha (petletno povprečje je 8,9 t/ha). Povprečne odkupne cene bodo za okrog 10 % višje kot 2019. Ekonomski rezultati v letu 2020 naj bi bili, glede na rekordno letino, predvideno gibanje cen in stroškov pridelave, mnogo boljši, kot 2019, a še vedno slabši, kot 2017 in 2018.
Oljna ogrščica
Površina oljne ogrščice se je v letu 2020 rahlo povečala, posejanih 3.300 ha. Pridelek samo 2,6 t/ha. Cene so se rahlo povečale, ob spravilu 319 €/t. Zaradi slabše letine KIS ocenjuje, da bodo ekonomski rezultati v povprečju slabši kot leto prej.
Krompir
Posajenega je bilo 4 % več kot 2019, na 2.900 ha. Pridelek 29,4 t/ha. Odkupna cena bo za okrog 20 % nižja. Višji pridelek in nižje cene: ekonomski rezultati bodo verjetno kljub poslabšanju še vedno dobri.
Sadje
Kljub pomladanski pozebi je bil pridelek višji, razen pri breskvah in marelicah. Povprečni pridelek jabolk v intenzivnih sadovnjakih bo za okrog tretjino višji. Ekonomski položaj se bo ob nižjih odkupnih cenah in kljub višjim pridelkom, poslabšal in bo podpovprečen.
Grozdje in vino
Letina 2020 bo po ocenah, tako po kakovosti, kot po količini enaka letu prej. V letu 2018 so se močno povečale zaloge vina, zmanjšal se je izvoz (-22 %). Covid je stanje še poslabšal. Odkupne cene grozdja naj bi bile nižje za 15 %. SURS napoveduje 8 % letno znižanje cen vina. V prvih 9 mesecih se je tudi prodaja vina znižala za 15 %. Vse naj bi že tako slab položaj vinogradnikov še poslabšalo.
Meso govedi
Obseg prireje mesa je podoben letu 2019. Covid je močno vplival na zmanjšanje prodaje (gostinstvo, šole), kar je močno vplivalo na odkupne cene. V prvih devetih mesecih se je odkupna cena znižala za 6 %. Zaradi nižje vrednosti pridelave, bo kljub nižjim stroškom pridelave, prihodkovno-stroškovno razmerje v letu 2020, ponovno slabše in najslabše v zadnjih petih letih.
Meso prašičev
Rast obsega pridelave prašičjega mesa se v letu 2020 ustavlja. Odkupne cene so se znižale. Stroški reje so se zvišali za 5 %. Stanje v prašičereji bo slabše kot 2019, a še vedno nad povprečjem zadnjih pet let.
Mleko
Odkupljenega je bilo več mleka kot 2019 – približno 3 %, število molznic je približno enako. Odkupna cena bo za okrog 4 % nižja od leta prej. V letu 2020 bo stroškovno-prihodkovna pariteta pri prireji mleka kljub poslabšanju še vedno nadpovprečna in bo za okoli 3 % nad ravnijo obdobja let 2015–2019
Preglednica: površine in pridelki
Kultura
Površina v % 2019/2020
Pridelek t/ha 2019
Pridelek t/ha 2020
Indeks pridelka 2019/2020
+ 2,0 %
5,2 t/ha
5,8 t/ha
+ 13,0 %
+ 5,1 %
4,8 t/ha
5,5 t/ha
+ 19,2 %
Koruza, zrnje
+ 2,5 %
9,3 t/ha
10,4 t/ha
+ 5,3 %
Koruza, silos
47,4 t/ha
51,3 t/ha
+ 5,2 %
Buče za olje
+ 27,0 %
0,6 t/ha
+ 34,5 %
+ 4,2 %
23,6 t/ha
29,4 t/ha
+ 29,6 %
Jabolka, int.sd.
54,27 t/ha
69,0 t/ha
+ 27,1 %
Grozdje
6,8 t/ha
6,9 t/ha
+ 1,1 %
Ocene kažejo, da je bila rastlinska pridelava v letu 2020 za 8 % večja, živinorejska pa za 1 %.
CENE
Cene v letu 2020 so bile v povprečju nižje, kot 2019.
V letu 2020 bodo po prvih ocenah statistike cene kmetijskih pridelkov na skupni ravni nekoliko nižje, nominalno za 2,0 %. Ob upoštevanju napovedane inflacije v višini 0,3 % (UMAR, 2020) bo realno znižanje cen malenkostno večje, in sicer za –2,3 %. Raven cen bo na povprečni ravni zadnjega petletnega obdobja. (Po podatkih SURS je bila inflacija 2020 - deflacija -1,1 %.)
Ocena indeksov cen 2020/2019:
Žita - 0,1%, pšenica -8%, koruza +10,3%, krompir -10,7%, oljnice +0,4%, zelenjadnice -3,8%, sveže sadje +22,9%, vino -7,8%, živali in živalski proizvodi -3,8%, govedo -4,2%, prašiči +2,4%, jagnjeta +3,6%, perutnina -4,6%, mleko kravje -4,6%, jajca +0,9%.
Vhodi za tekočo porabo (repromaterial) so po oceni za 3,1% nižji, investicijski inputi za 2,1% višji.
LASTNE CENE KMETIJSKIH PROIZVODOV
Kmetijski inštitut izračunava stroške določenih kmetijskih pridelkov. V preglednicah prikazujemo stroškovno (s subvencijami in trošarinami) in lastno ceno teh pridelkov.
Rastlinska pridelava
Živinoreja
LASTNE CENE IN PREDVIDENE PRODAJNE CENE V LETU 2020, TER RVC(RAZLIKA V CENI)
UKREPI KMETIJSKE POLITIKE
Na področju ukrepov kmetijske politike ni bistvenih sprememb.
Neposredna plačila, osrednje plačilo so plačilne pravice:
- proizvodno nevezana plačila 89,1 %, od tega : za osnovno plačilo gre 56,02 % sredstev, za zeleno komponento 30 %, za mlade kmete 1,5 %, za območja z naravnimi omejitvami do 1,58 %.
- proizvodno vezana plačila (do 13%): reja govedi 3 %, gorsko mleko 3,5 %, strna žita 5 %, zelenjadnice 1,5 %.
Za gornja neposredna plačila je na razpolago 134,278 milijona evrov.
Drugo izredni ukrepi poleg covid, je finančna pomoč zaradi izpada pridelkov. Ocena je da so vremenska neurja naredila škodo 1.474 kmetom na 9.080 ha (6.446 ha žit, 625 ha vinogradov, 485 ha hmelja, 393 ha sadovnjakov, 75 ha zelenjadnic, 56 ha travinja). Izplačanih je bilo skupaj 874.860 €.
Program razvoja podeželja:
Za celotno obdobje 2014-2020 je na razpolago 14 ukrepov v višini 1,1 milijarde € (od tega 838 milj. € iz EZ). Zaradi covid sta bili sprejeti dve spremembi v smislu podpiranje pridelave in samooskrbe.
Nekateri ukrepi
Razpoložljiva sredstva milj.€
Odobreno
milijonov €
Izplačano
skupaj, mil. €
Delež izplačila od razpoložljivih
Prenos znanja
13,8
8,4
6,0
43,5 %
Svetovanje, nadomeščanje
6,6
5,6
4,2
63,6 %
Sheme kakovosti
3,7
2,8
1,6
43,2 %
Razvoj kmetij in podjetij
117,0
89,6
65,1
55,6 %
Naložbe osnovna sredstva
237,6
178,2
112,3
47,3 %
Organizacije proizvajalcev
2,2
1,7
0,1
4,6 %
Obnova vasi
10,0
0,3
3,0 %
Gozdarstvo
41,6
29,3
19,6
47,1 %
KOPOP
207,1
173,4
83,7 %
Ekološko kmetovanje
66,1
65,5
55,0
83,2 %
OMD
252,6
252,8
210,0
83,1 %
Dobrobit živali
36,3
36,0
28,4
78,2 %
Sodelovanje
20,1
13,7
1,1
5,5 %
Leader
56,4
38,9
17,6
31,2 %
Tehnična pomoč
39,1
20,0
51,2 %
Zgodnje upokojevanje
3,6
3,0
83,3 %
Skupaj
1.107,2
947,4
713,5
64,4 %
Lani je bilo največ zanimanja za naložbe v osnovna sredstva (4 razpisi) 24 mil. €; za predelavo in trženje, 20 milj. €; infrastruktura v kmetijstvu in gozdarstvu 6,4 milj. €, obnova vasi 9 milj.€; gozdna mehanizacija in predelava lesa skupaj 12,5 milj.€;
COVID
Največje negativne posledice je čutila živinoreja. Živali so preraščale, pretrgale so se prodajne poti. Na rastlinske področju je bilo najbolj prizadeto vinogradništvo oziroma vinarstvo z manjšo prodajo oziroma močnim večanjem zalog vina in padcem cen.
Povzetek
KIS ocenjuje, da bodo prihodki v kmetijstvu v letu 2020 višji kot leto prej in tudi višji v primerjavi s petletnim povprečjem. To je posledica večjega fizičnega obsega rastlinske pridelave (ob nekoliko nižjih cenah). Zelo dobre letine so bile v sadjarstvu, pridelavi žit, krompirja in buč.
Faktorski dohodek bo realno večji za 5 % in bo tudi večji od petletnega povprečja.
ZUNANJETRGOVINSKA BILANCA
Blagovna menjava bo višja kot leto prej. Zunanjetrgovinski primanjkljaj bo malenkost manjši. V prvih osmih mesecih smo izvozili za 1,030 milijarde € in uvozili za 1,675 milijarde € agroživilskih proizvodov.
Indeksi izvoza in uvoza kmetijskih proizvodov, vrednostno, primerjava 2019/2020.
Vrsta
indeks izvoz
indeks uvoz
Žive živali
+3,8 %
+0,4 %
Meso
-22,3 %
-22,5 %
Mesni izdelki
+2,7 %
+6,6 %
Mleko mlečni izdelki
+1,5 %
+1,9 %
+44,4 %
+23,2 %
Žita
+12,3 %
-3,8 %
Pijače
+0,3 %
-6,1 %
VIŠINA ZAKUPNINE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Povprečne letne zakupnine kmetijskih zemljišč v letih od 2013 do 2019 v evrih na hektar.
Regija
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
Vzhodna Slovenija
110
127
129
136
124
133
Zahodna Slovenija
137
158
163
171
156
155
162
Slovenija
118
139
147
134
135
141
Vir: SURS
Zakupnine kmetijskih zemljišč so v kohezijski Zahodni Sloveniji za slabo četrtino višje, kot v Vzhodni Sloveniji.
VREDNOST KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Povprečne letne cene kmetijskih zemljišč v evrih na m2.
raba
SLOVENIJA
njive
1,55
1,60
1,71
1,69
1,85
1,88
travinje
1,50
1,43
1,54
1,70
1,80
Vzhodna SLO
1,21
1,27
1,34
1,42
1,40
1,52
1,63
1,19
1,10
1,28
1,25
1,32
1,45
Zahodna SLO
3,34
3,29
2,99
3,30
3,28
3,64
3,23
2,06
2,03
2,04
2,20
2,36
2,43
V Zahodni Sloveniji so v primerjavi z Vzhodno Slovenijo cene kmetijskih zemljišč, njiv višje za 98 %, travinja pa za 68 % višje.
Viri:
Kmetijski inštitut Slovenije, Prva ocena stanja v kmetijstvu 2020.
Spletne strani Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS).
Urad republike Slovenije za statistiko (SURS)
Opomba
Gre za prvo začasno poročilo. Končni podatki za preteklo leto so običajno znani konec poletja. Podrobnejši bralec bo opazil različne podatke za isto stvar. Uporabljal sem dva vira (kjer so podatki včasih različni): KIS in SURS, poleg tega so podatki začasni.
Ptuj, 15.2.2021 Sestavil:
Uroš Bunderla
Nazaj na seznam novic