KGZ Ptuj X
GO

Novice

Novice - sreda, 21. april 2021

Strukturne spremembe Slovenskega kmetijstva iz popisa v letu 2020

Vsakih 10 let se v Sloveniji izvede statistični popis in na ta način ugotavljamo strukturne spremembe, ki se zgodijo znotraj posameznih panog. O popisu kmetijstva v letu 2020 je Statistični urad Slovenije objavil 29.3.2021 prve delne rezultate, ki jih predstavljam v tem prispevku. Končni rezultati popisa pa bodo objavljeni v začetku leta 2022.

Število kmetijskih gospodarstev se v Sloveniji zmanjšuje in sicer je bilo v letu 2020  67.927 kmetijskih gospodarstev, kar je 9 % manj kot v letu 2010, ko smo imeli 74.646 in za 21 % manj kot v letu 2000, ko smo imeli 86.467 kmetijskih gospodarstev.

Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v letu 2020 je 7 ha kmetijskih površin, v letu 2010 je bilo 6,4 ha in v letu 2000 5,6 ha. Na kmetijskem gospodarstvu redijo povprečno 6,0 GVŽ ( preračunano na glavo velike živine), kar je za 0,4 GVŽ več kot v letu 2010 in 0,6 GVŽ več kot v letu 2000.

V strukturi velikostnega reda so kmetije, ki obdelujejo 20 in več ha kmetijskih površin,  zastopane v 6 %, obdelujejo pa 34 % kmetijskih zemljišč. Delež teh kmetijskih gospodarstev se povečuje.  Mala kmetijska gospodarstva s površinami do 3 ha so v strukturi zastopana v 38 %, obdelujejo pa 9 % kmetijskih zemljišč. Najštevilčnejše kmetije so z velikostjo od 3 do 20 ha kmetijskih površin, teh je 55% in obdelujejo 57 % kmetijskih zemljišč.

V pomurski statistični regiji je povprečna  velikost kmetijskih gospodarstev 9,0 ha, v Podravju  7,6 ha in v Posavju 5,6 ha.  V teh treh regijah je površina kmetijskih zemljišč v uporabi nad 30 % od skupne površine statistične regije.

Površina kmetijskih zemljišč v uporabi s vštetimi skupnimi pašniki se v zadnjih 10 letih ni bistveno spremenila in sicer obseg v letu 2020 je bil 482.359 ha, v letu 2010 je bil obseg 482.653 ha.

Njivske površine so se na nivoju Slovenije od leta 2010 povečale za 3 % in obsegajo 176.092 ha, trajni travniki pa so se rahlo zmanjšali za 2 % in obsegajo 271.136 ha, kar je 57 % vseh kmetijskih zemljišč. Površina trajnih nasadov se ni bistveno spremenila in znaša skupaj 26.969 ha, kar je za 173 ha več.

Obseg reje živali, ki se meri v GVŽ – glave velike živine se je v zadnjih 10 letih zmanjšal za 3 % in znaša skupno 408.683 GVŽ. Zanimiv  je podatek, da je v 10 letih 23 % kmetijskih gospodarstev opustilo rejo živali.  Iz 58.648  je padlo na 44.974 kmetijskih gospodarstev, ki še redi živali, kar predstavlja 66 % vseh kmetijskih gospodarstev.  Obseg kmetijskih gospodarstev in število živali se je zmanjšal pri tistih, ki redijo do 20 GVŽ. Število gospodarstev z več kot 20 GVŽ so se za 4 % povečala in na teh kmetijah se je tudi stalež živali povečal za 17 %. 

Znotraj statističnih regij ima koroška in savinjska regija več kot 80 % kmetij z rejo živali. Na kmetijskem gospodarstvu po številu GVŽ prednjačijo gorenjska z 12 GVŽ in Podravska statistična regija z 11 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo.

Skupno število govedi se je v zadnjih desetih letih rahlo povečal za 1 % in obsega 476.382 govedi v letu 2020. Bistveno povečanje v zadnjih 10 letih je na področju reje perutnine, ki se je povečala za 44 %  iz 4.900.990  na 7.042.543 kljunov.

Največji obseg zmanjšanja staleža živali je v reji prašičev za 38 % in sicer iz 382.031  v letu 2010  na 235.473 prašičev v letu 2020.  Velika škoda je, da zgubljamo samooskrbo s prašičjim mesoma, ki ga Slovenci zaužijemo največ v strukturi, saj ga zaužijemo okrog 38 kg na leto na prebivalca.

Pri številu ovac se je obseg v zadnjih 10 letih  zmanjšal za 17 %  in znaša v letu 2020 114.365 glav in pri reji koz za 21 % kar znaša v letu 2020 stalež 27.385 glav.

Skozi zadnje desetletje so kmetije opuščale rejo živali. Z rejo govedi se je v letu 2020 ukvarjalo 28.485 rejcev kar je  21 %  manj rejcev goveda kot v letu 2010, ko smo imeli 36.119 rejcev. V reji perutnine je iz 36.240 padlo na 27.015 rejcev, kar je 27 % menja rejcev. V reji prašičev je padec za 54 %, saj je število rejcev 26.441 iz leta 2010  padlo na vsega 12.198 rejcev v letu 2020. Pri reji ovac je opustilo rejo 17 % rejcev  in rejo koz 20 % rejcev.

Strukturne spremembe, ki so se v kmetijskih panogah zgodile v zadnjem desetletju so posledica tržnih zakonitosti, cenovnih razmerij, organiziranosti, starostni strukturi in načinu življenja na podeželju ter samih ukrepov kmetijske politike. Normalno bi bilo, da bi se velikost kmetijskih gospodarstev spreminjala, da pa bi se obseg proizvodnje znotraj panog ohranjal  oziroma naraščal v smeri večje samooskrbe. Temu žal ni tako in posamezne panoge izgubljajo delež samooskrbe, slovenski potrošnik pa je prepuščen oskrbi z s hrano, ki prihajajo od drugod, kar dolgoročno pomeni prehransko odvisnost. Prehranski pridelki in izdelki, ki prihajajo na slovenski trg so tudi pridelani v drugačnih pogojih in standardih, kot jih zahtevamo od kmetijskih gospodarstev v Sloveniji.

KGZ Ptuj

Javna služba kmetijskega svetovanja

Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.

 

Povzeto po Statističnem uradu Slovenije objavljeno 29.3.2021

Nazaj na seznam novic