V kriznih časih mora biti samooskrbe z osnovnimi živili strateška usmeritev kmetijske proizvodnje. Če izpostavimo pridelavo krompirja v Sloveniji ne vidim razloga, da tega osnovnega živila nebi lahko pridelali dovolj za samooskrbo v Sloveniji.
Po podatkih statističnega urada Slovenije smo v zadnjih letih pridelovali krompir
Po podatkih za leto 2018 smo v Sloveniji pridelali 72.900 t krompirja in poraba krompirja v letu 2018 je znašala skupaj 150.500 t. Povprečno smo v letu 2018 potrošili 66,5 kg krompirja na prebivalca. Po podatkih je samooskrba s krompirjem tako znašala 48,5 %. Podobno je bilo v letu 2019.
Tabela: Koledarske rastlinske bilance, Slovenija, 2018
Proizvodnja
Potrošnja
Stopnja samooskrbe
Potrošnja na prebivalca
1.000 t
%
kg/preb.
Žita
596,7
863,9
69,1
123,3
Meso
154,6
191,7
80,6
92,6
Zelenjava
100,6
245,8
40,9
111,4
Krompir
72,9
150,5
48,5
66,5
Sveže sadje
192,4
316,2
60,8
88,3
Vira: SURS, KIS
Ali smo zmožni samooskrbo s krompirjem povečati ?
Pridelava krompirja je intenzivna poljedelska panoga in slovenski kmetje imajo možnost bistveno povečati pridelavo krompirja za potrebe domačega trga. Povečanje je lahko tako po število ha površin kot tudi masa pridelka na ha površine.
Če izhajamo iz leta 2018, ko smo pridelali na 2.812 ha površin 72.900 t krompirja je bil dosežen povprečni pridelek 25,9 t na ha površine. Da bi v letu 2018 pokrili slovenske potrebe po krompirju, ki so znašale 150.500 t krompirja bi potrebovali 5.810 ha površin zasejanih s krompirjem. Glede na njivske površine, ki jih imamo na razpolago bi gotovo lahko pridelovali krompir v obsegu potrebnih površin za samooskrbo. V tem primeru bi zmanjšali površine posevkov koruze na račun povečanja obsege pridelave krompirja.
Izziv za prihodnost v pridelavi krompirja
V Sloveniji bi lahko načrtovali pridelavo krompirja na površinah od 5.500 do 6000 ha površin. S sodobno tehnologijo pridelave ob uporabi namakanja v kmetijstvu lahko tudi bistveno povečamo povprečni pridelek krompirja na ha površin. Osnova pa je, da pridelek krompirja ustrezno skladiščimo in ga imamo na voljo za oskrbo tako javnih zavodov, gostinstva in trgovskih verig skozi celo koledarsko leto.
Smo v kriznem obdobju ko je še kako pomembna samooskrba z osnovnimi prehranskimi živili, kar krompir zagotovo je. Temu primerno se moramo tudi organizirati in tudi vzpostaviti normalne odnose v verigi oskrbe potrošnikov s slovenskim krompirjem.
Trenutno smo v času saditve krompirja in vzpodbuda za večji obseg pridelave krompirja bi morala biti izziv tako za kmete kot vse subjekte v prehranski verigi. Po pridelek krompirja pa v danih razmerah potrošnik lahko najde pot direktno na kmetijo ali kmetijsko zadrugo, ki mora igrati vlogo organizatorja proizvodnje krompirja. Leto 2020 zaradi vseh dogodkov je lahko prelomnica v pristopu pri samooskrbi s slovenskim krompirjem.
KGZS Zavod Ptuj
Kmetijska svetovalna služba
Peter Pribožič, univ, dipl. ing. zoot.
Nazaj na seznam novic