Kakovostna travna silaža je za prehrano goveda odlična krma in pomemben vir strukturne vlaknine, beljakovin in energije v krmnem obroku. Če želimo pripraviti kvalitetno travno silažo, moramo poskrbeti za ustrezno botanično sestavo, izvesti ustrezna agrotehnična dela, poskrbeti za pravi čas in pravilno tehnologijo spravila, konzerviranja in skladiščenja travne silaže. Rejci se v času primernem za pripravo travne silaže pogosto soočajo z vremenskimi težavami. Posledica neugodnih vremenskih in talnih razmer v času spravila je onesnaženje silirne mase z zemljo. Vzroki za onesnaženje silirne mase z zemljo pa so pogosto tudi slabo negovana travna ruša (neporaščena mesta, krtine idr., po potrebi je potrebno dosejevanje travne ruše), prenizka košnja in neustrezne nastavitve ostale kmetijske mehanizacije, ki se uporablja pri pripravi travne silaže (obračalniki, zgrabljalniki, silažne samonakladalne prikolice idr.). Pri analizi vzorcev takšnih travnih silaž ugotovimo velike vsebnosti surovega pepela, ki je pokazatelj onesnaženja silirne mase z zemljo. V letih, ko so vremenske in talne razmere neugodne za spravilo vsebnosti surovega pepela pogosto presežejo kritično vrednost 100g surovega pepela/kg suhe snovi travne silaže. Takšne travne silaže vsebujejo posledično tudi veliko železa (˃ 800mg železa/kg suhe snovi travne silaže), kar je za živali neugodno. Onesnaženost silirne mase z zemljo vpliva na procese siliranja, zmanjša hranilno vrednost travne silaže in zmanjša zauživanje takšne travne silaže. Posledica onesnaženja silirne mase z zemljo je večja puferska kapaciteta. Klostridiji, ki jih z zemljo vnesemo v silirno maso povzročajo maslenokislinsko vrenje in nastanek velikih količin maslene kisline. Posledica pokladanja takšnih travnih silaž so zmanjšana prireja in slabša kvaliteta proizvodov (npr. mleka), prebavne in presnovne težave (ketoza idr.), plodnostne motnje, šepanje in druge zdravstvene težave. Slabo pripravljene in posledično zdravstveno oporečne travne silaže so lahko tudi vzrok za botulizem in listeriozo. Zaradi vseh naštetih težav, ki so lahko posledica kontaminacije silirne mase z zemljo, je potrebno skrbeti za pripravo higienske in zdravstveno neoporečne travne silaže. Onesnaženje silirne mase z zemljo zmanjšamo s pomočjo obvladovanja populacij določenih živalskih vrst na kmetijskih zemljiščih, vzdrževanjem in obnovo travne ruše, ustreznim gnojenjem, ustrezno višino košnje (vsaj 5 – 7cm) in košnjo suhih rastlin, ko so vremenske in talne razmere ustrezne in ustrezno nastavitvijo obračalnikov, zgrabljalnikov in pobiralnih naprav. Pomen ustreznih nastavitev strojev za spravilo je še bolj očiten na razgibanih in vlažnih kmetijskih zemljiščih. Kakovost travne silaže lahko izboljšamo tudi z uporabo silirnih dodatkov. Ključno je, da se uporabljajo glede na situacijo najbolj ustrezni silirni dodatki. Izjemno pomembno je, da vsako travno silažo analiziramo. Rezultati analiz nudijo rejcem informacije o ustreznosti priprave travne silaže in so hkrati nepogrešljivi za izračun krmnih obrokov in tako za učinkovito vključevanje travne silaže v krmne obroke.
Želimo vam veliko uspeha pri pridelavi krme.
dr. Andrej Toplak, univ. dipl. inž. zoot., dr. vet. med., svetovalec specialist za govedo, drobnico, KGZS Zavod Ptuj
Danilo Hanžel, dipl.ing. zoot., svetovanje in prodaja, Agrosaat.
Nazaj na seznam novic